tinasurfazavas


3 komentarji

Januar, Februar, Marec

A gre vam tudi tako hitro, kot meni?
Mi smo letos že kar veliko praznovali. Najprej nečak (6) , nato brat (42), pa tašča (45 🙂 54), jaz (35) no, pravzaprav bom drugo leto praznovala svoj 9. rojstni dan. No in zdaj čaka lumpa na svoj veliki 7. rojstni dan.
Odločili smo se, da dobi novo kolo ker je 16 col absolutno premalo za našo dolgonogo prvošolko. Seveda sem surfala pa brala, pa klicala in nekje na gorenjskem našla ustrezno 20 colsko kolo. Beri, moralo je zadovoljiti mojim zahtevam in biti ustrezno lepo v Lumpinih očeh, pa še cena je bila ugodnejša od ostalih ljubljanskih ponudnikov. Vse je kazalo na Happy End in ko sva prišli do trgovine se je odvila povsem druga zgodba! Kolo je bilo za našo Lumpo ravno pravšnje, tako prav, da vprašanje koliko bi ji bilo prav, še drugo leto. Zato so mi ponudili 24 colsko kolo. Že na uč sem vedla, da to ne bo ugodno:(. Saj se z večanjem kolesa, povečuje tudi število prestav in ustrezno tudi cena. Lumpa se je vozila po dvorišču trgovine in se smejala, medtem ko si je  mama razbija glavo z vprašanjem : Kje vzeti in kaj kupiti?
Manimejker je telefonsko svetoval, da se odpeljem še do ene trgovine, še bolj na gorenjsko, kjer sem pred leti kupovala svoj Family-bike in morda imajo tam še kako 24 colsko kolo, ki mi bo bolj dišalo. Seveda so imeli tudi druga 24 colska kolesa, vendar so bila prevelika.  Šment! Zmenila sem se za gotovinski popust, prosila za do montažo blatnikov in kupila res lepo kolo. 

Poleg vsega je bil največji šok, da je Lumpa že tako velika, da je to zadnje otroške kolo, saj naslednje je že odraslo! So nam pa poleg kolesa podarili  tole knjigo. Otroških jim je namreč zmanjkalo. Še dobro!

Tako so me vsaj malo potolažili z mamljivimi slikami in recepti. Komaj čakam na paradižnik in vse dobrote, ki pridejo s pomladjo!
P.s.
Danes sem posadila svoje prvo balkonsko cvetje, narcise!


3 komentarji

Bolha ali ne bolha

Pri selitvi, smo ugotovili, da imamo en kup uporabnih stvari, ki sta jih punci žal že prerasli. Kolesa, skiroji, poganjači, avtosedeži… No in tako sem se odločila, da stvari prodam na Bolhi.
Vse lepo in prav. Prav hitro sem prodala stvari, razen tale še čepi (po moje je bolho kupovalcem dokej neznani predmet) in miza, ki dela gužvo najemnikom v stanovanju (res je velika). No, pa ker tako velike mize (140 x 140 x 75) res ne moreš nikamor spraviti in ker jo v 14 dneh nihče ni kupil,  sem se odločila,  da jo pač podarim na spletu.

Ufff..,  to pa je, zgodba zase. Medtem, ko se jaz matram pripeti sliko k oglasu, me že kliče neka gospa, da ona mizo rabi. Lepo ji razložim, da je miza res velika in da potrebuje kombi. Ja, bom jaz susjedu rekla, pa bo pol on pršu. Jaz medtem naložim sliko. Seveda ji je miza všeč, ampak čez 3 minute  je susjed  reku, da on ne bo pršu! O.k. pol se je pa začel. Maili letijo, telefon pa zvoni kot blazen!!!
Ni blo konca. Postavim tri v vrsto in se zmenim, da se drugi dan slišimo in jo pridejo iskat. ZVONENJU pa ni blo konca. Jaz iščem gumb za izbris oglasa, telefon pa kar zvoni…. Vržem baterijo ven iz telefona in v miru najdem gumb za izbris oglasa! VDIH, IZDIH!
Uffff, MIR!  Ne ni še! Tistim prek maila, se ne da dopovedat, da je pred 10 minutami še bila, zdaj jo pa ni, ker jo je nekdo ustno rezerviral. Jaz pač njihovega maila: A  mizo še imate? Nisem vzela kot rezervacijo!!!
Uglavnem, jaz se tega ne grem več. Mizo sem prodajala za 40 Evrov in mislim tudi, da jih je vredna, pa so se mi oglasili eni trije. Seveda bi jo tudi znižala in sem tudi jo, tistemu, ki je to sploh poskusil, da bi jo le kdo prišel iskat. Močno dvomim, ampak res močno dvomim, da jih telih 30 klicočih res potrebuje tako veliko mizo.  Pa kaj je narodu? Lačni kruha in iger?
Upam le, da mize ne najdem na kakem drugem oglasu. Razočarana.