tinasurfazavas


4 komentarji

Športno poročilo

Po lanskem maratonu sem bila prepričana,  da bo naslednji izziv nek daljši trail run in tako sva z Running buddyem nekako tiho ciljale na Istra trail.

Tihi cilj se ni uresničil, ker nekako nisva uspeli trenirat. Sprva me je po maratonu pestila bolečila v ritnici, ki kar ni izginila in nekako mi je začel nagajati hrbet in vse skupaj je pripomoglo k netreniranju in tako so cilji padli v vodo.

Vmes sem,  upam da za vedno,  uspelo zrihtat železo. Na pregledu želodca so ugotovili okužbo  z bakterijo Helicobacter Pylori, ki je bojda eden izmed vzrokov za slabo absorbcujo železa in sem jo uničevala s kombinacijo antibiotikov. Po kuri pa sem nadeljevala z železovimi tabletami Terra nova ( na rastlinski osnovi) in si zares prvič v življenju brez težav (tablete nimajo stranskih učinkov) dvignila železove zaloge na res solidni nivo.

Da pa ne bi bilo vse rožnato so mi začeli nagajati kolki in hrbet…  Tu mi ni še povsem jasno, ali sem samo toliko zategnjena od teka, ali gre za kaj hujšega. Vse kar vem je, da mi počitek ne dene dobro, sem samo še bolj trda in negibna…  Jutranja Yoga je najboljše zdravilo, le da jo včasih ne uspem uriniti v urnik in se mi seveda to tudi pozna. Vmes namreč tudi plavala nisem in je bilo samo še huje. Tako da plavanje je zame koristno, razen delfina, ki ni primeren za težave s križem…

Ko sem dobila kolo sem začela s cestnim kolesarstvom. Tule so moji klaverni začetki. Včeraj pa sem bila 6-ič na kolesu in počasi mislim, da začenjam uživat! Spusti so že za vriskat! Nisem sicer divjak, ampak bremzam uglavnem samo pred ovinki . 🙂  So mi pa klanci predvsem bolj zabavni kot ravnine. Na teh najbolj obupujem, čeprav tu je res prednost, da z bratom kolesariva v paru in se menjava. Včasih ti vse dol pade, ko rineš ko budala v tist veter,  pa ne gre nikamor, tako da zavetrje še kako pride prav. Včeraj sva se tako podala na Katarino in po 200m klanca slišim brata nekje zadaj,  kako se z nekom pogovarja. Pripravim se, da me bo ujel kolesar. Tiho se mi približa in kar dolgo vozi tik za menoj. Seveda sem gonila v rdeči, ampak ker res nimam pojma kako mi gre na kolesu, se rada malo preizkusim. Po nekaj 100 metrih me le ogovori in takrat vidim, da je kolesarka. Še huje! Vendar je bila njena frekvenca vrtljajev precej večja od moje in gladko mi je ušla,  pomoje za več kot 100m…  Brata sicer uženem v klanec navzgor, ampak to pripisujem tudi njegovi prekomerni kilaži… Seveda pa me še vedno najbolj skrbi vožnja v množici kolesarjev. Ta me čaka 14.6. 2015, ko se bom prvič pereizkusila na malem maratonu Franja.

IMG_1762

IMG_1763

Mojca, teka nisem opustila, le cilja trenutno nimam in motivacije za tek mi manjka…

Advertisements


1 komentar

Kavč, sofa, Divan you name it, we finally got it…

Dolga je bila ta življenska doba brez kavča! Tule sem že pisala nekaj mislim o kavču :).  Lumpi sta si ga res želeli in to željo vztrajno ponavljali babici. Ta je potem drezala naju in na koncu smo se odločili,  da nam ga prinese božiček.

Novembra sva ga naročila. Našla sem ga preko spleta in se dogovorila za ogled v živo (sem morala počakat, da je prišel v salon). Ob ogledu  sva ga v pol ure izbrala (elemente, tekstil in barvo). Neprimerljivo gladko je šlo vse do božiča, ko kavča sploh ni bilo. Pa se tokrat ni noben preveč sekiral. Mogoče sta bili Lumpi malce razočarani. Midva pa sva po pravici ostala kar mirna. No in tako me Manimejker pokliče prejšni petek in napove prihod kavča. Res najbolj bedn plundrast dan in mi dobimo svoj Divan. Še sreča, da je v takih malih kosih, da je šel u izi v lift.  In “res u izi” sem ga v manj kot pol ure sestavila. Tadam!

DSC_0102

Tole je bila prva fotografija. Tale pa še isti večer iz gsm-ja.

2014-01-31 19.18.43

Ni ravno največji, je pa naš.

Manimejker, pa se bo preimenoval v Kavčarja. 😉


Rab 2013

S puncami smo skočile na vsakoletni babji odih na Rab.

Prvi vtis, ko smo se vrnile in stopile v stanovanje je bil : “Zakaj pa odmeva?”. Manimejker je kuhinjski pult spraznil vseh sokovnikov in škatlic, tako da je kuhinja izgledala kot da bi jo ravnokar zmontirali. Dobesedno, saj je imela  vse prstne odtise in lise, ki jih moški ne opazijo. Na mizi so bile le breskeve, nikjer nobenega nereda. Na balkonu pa se je sivka posušila in polica zacvetela.

DSC_0012 DSC_0010

O, kako sem bila žalosna! Tako močno, da sem si kljub svoji dieti privoščila dva griza pizze, ker drugače bi Manimejkerja lahko oglodala do kosti. Komaj sem se obrzdala.  Revež je le poslušal navodila in zalival rože na polici intenzivno in sivko malo manj intenzivno. Seveda ima vse to vrtnarjenje in delo po stanovanju zanj manjši pomen, sploh ker se mu zdi, da je to povsem neintelektualno delo in  ga kot takega tudi opravlja (brez da bi vklopil možgane). Zaliva po eno kanglico, ne glede na velikost lončka!!!

Tudi mašino je odnesel k serviserju in bojda bo šele čez dva tedna. Ampak jaz jo nujno potrebujem 😦 .

Na morju pa je bilo enratno! Razen tega, da sem opravila le en tek in preživela sicer enodnevno, ampak zelo hudo migreno. Tako da se človeku res zdi zaman, ko se tako strogo drži diete, pa ga potem migrena trojno useka, vendar nisem še obupala. Čeprav mislim, da se bom v Grčiji malo sprostila in malo manj koplicirala.  Sem pa odkrila, da  kava z mlekom resnično ni zame in da ima “gola” kava resnično čudovito aromo in okus!

DSC_0076 DSC_0071 DSC_0068

Doma smo takoj skočili še v živalski vrt z ameriško druščino. Otroci so si bili simpatični, ampak pri teh letih je jezik kar precejšna ovira. Res škoda!DSC_0022

DSC_0031  2013-07-22 19.12.35Dans pa Hugh Laurie v Križankah, komaj čakam!


3 komentarji

Mizica – naredi si sam

Prazniki. Polno stvari, ki bi jih lahko delila, hkrati pa nič. Dnevi mi minevajo vedno hitreje, najverjetneje to pride s starostjo :).
Uglavnem tekam bolj malo, šivam malo več in na balkonu imam zelo lepe gajbice :). Saj se še spomnite, ko sem šivala notranjost za tele gajbice. Jeseni sem posadila močvirske tulipane in tele zvončke (originalno ime sem pozabila) in zdaj mi tako lepo cvetijo. P1130989
Danes pa sem si privoščila še eno Hortenzijo in končno naredila mizico, za k prenovljenim rex-om.
Uporabila sem takle stolček, P1140021 ki sem ga nekoč dobila na Malem Kraškem maratonu. V kleti imam kar nekaj belih polic in izbrala sem eno izmed njih. Pobrskala v domačem orodju in našla še nekaj neuporabljenih “Ikea rekvizitov”, ter takole “napol” pritrdila polico na stol.P1140020 Napol pa zato, da jeseni zopet posebej pospravim stol in polico.

Evo in kava kotiček je nared!

P1140015
Naslednjič pa o krompirju na domačem balkonu. Uživajte med počitnicami, če jih boste privoščili.