tinasurfazavas

Category Archives: nostalgija


by

Tek Trojk 2019

Zasedba je bila enaka kot dve leti nazaj, #gospodinje in promotorji teka HOP NA GRAD.

Bližje ko seje bližala sobota, bolj me je stiskalo kako bom trpela. Sploh če bo deževalo. Cincala sem, da sploh ne bom šla, če bo scalo. zagotovo ne na 29 km, da me bo 3 ure pralo. Prestara sem za take neumnosti. Vsekakor pa pri trojkah,  to ni odločitev posameznika.

In potem dobimo tole številko. IMG_6411(1)

Motivacija je narasla. Vreme je bilo fantastično. Taktika je bila, preživeti. Vsaj moja.

IMG_6430

Zajčica naju je po ravnini podila.

IMG_6432

Jaz sem na 13 km ugasnila in si mislila: Zakaj smo šli na 29km!!!

Pa ne tako kot ponavadi. Noge so zablokirale. Kot bi imela uteži na nogah, povsem nabite mišice in boleči kolki. Itak vsi trije brez aspirina. Sprašujemo po Aspirinu, nihče ga nima. Reševalci na poti imajo Naprosyn. Vzamem. Vendar preden ta prime…

Brat in nečak prideta na spremstvo, s kolesi. Povesta, da so Ptičarji, Manimejker, ena Lumpa in druga Lumpa, od Runningbuddy mlajša hči, že v cilju z rezultatom 1:16.33. Hudo. Lumpi sta stari 12 let in to je njunih prvih 13km. Bravo punci. Bojda sta tekli kot gazelici. Tole je pa slikica s štarta, z dedkom.

IMG_6423

Midva z moško gospodinjo sva celo nekaj klepetala, medtem ko je runningbudy vseskozi bila zajčica in je nikakor nisva mogla dohitevat. V cilj smo pritekli z boljšim rezultatom kot dve leti poprej.

IMG_6435IMG_6439

Imam pa nenormalen musklfibr in spet sem dala vse od sebe. Klasična misel za konec: Nikoli več!  Pa vsi vemo, da to ni res. Super prireditev kot vedno.

Se je pa poznalo, da je v istem terminu Vipava trail, saj nas je bilo na dolgi trojki bistveno manj kot prejšna leta. Le 139 trojk. Škoda.

 

 


by 2 komentarja

Nostalgija

V nedeljo zvečer je ponavadi čas za spopad s kupom perila in ker navadno ne gledamo Tv-ja si v ta namen prižgem  TV. Še raje pa si kak film namensko odvrtim. Tokrat je bila na televiziji 15 let stara romantična komedija. Prav hecno je, da se spomnim mnogo odlomkov iz filma in celo to, da sem ga gledala v nedeljo v kino Dvoru. Medtem ko se le težko spomnim, kateri film sem gledala prejšni petek z Manimejkerjem na domačem predvajanju. Pa nisem gledala malo filmov. 15 let nazaj sem bila res redni obiskovalec kinodvoran. Velikokrat sem se v nedeljo zvečer sama odpravila v kino. Nekateri so me imeli za čudno, vključno z mojo mamo. Meni pa se je zdel krasen zaključek tedna in takrat se mi tudi ni zdel velik strošek. Danes pa se mi zdi kar precej drago. Res pa je, da sem takrat plačala eno karto, zdaj pa vsaj tri, pa kokice pa ledeni čaj… 🙂 Bolj kot cene, me skrbi moj spomin, ki je boljši za stvari iz pred 15 let, kot za 14 dni nazaj. Mogoče ima pa Manimejkerjevo staranje vpliv na to :).
Ker je danes za celo leto pametnejši, smo mu dekleta pripravile tortico. Eno za doma in eno za v službo.
Za v službo si je zbral tole. Ki smo jo pekli že med vikendom in je Odlična z veliko začetnico.
Za doma pa bomo pripravile zelo podobno, vendar da bo dobra tudi najmlajaši, smo  za kremo uporabile le smetano in kakav zamenjale s čokolado.

Tele jezne ptičke, pa je za Manimejkerja izdelala zdaj že 6 letnica.


by 2 komentarja

Na kolo

Ker nam je plezalni izlet  padel v vodo, beri ta velika Lumpa je zjutraj lajala :(. Nimam pojma kaka viroza je to. Po kaki uri lajanja je pa vse o.k., ne kašlja, ne kuha, ima apetit …
V glavnem popoldne me je brat zvabil na kolo. Ker nimam svojega kolesa, sem si ga izposodila od svakinje in hop na Rašico.  Sam to ni tako, kot včasih. Kot prvo je to žensko kolo, jaz sem imela vedno, oziroma tisti dve kolesi v življenju, moška in sem navajena na tisto štango. Ko stopiš dol s kolesa in npr. piješ, gledaš zemljevid… se ti ta nasloni na bedra, žensko kolo pa pač pade po tleh. No to se danes ni zgodilo ;)!. Mi je bilo pa vseeno malo čudno pri spustu. Kot prvo mislim, da mi je kolo malo premalo, in kot drugo, sem se včasih, najverjetneje dobrih 10 let nazaj,  spuščala tako, da praktično nisem sedela na sedežu, ampak stala na nogah in s koleni stiskala okvir kolesa,  da mi ne uide. Kar pa danes ni bilo mogoče. Pa še spustit se nisem upala, ker sem imela vseskozi občutek, da me bo na ovinku odneslo. Sicer sem bila za iPhone vseeno prehitra, ker brat pravi, da je ujel le zadnjo gumo :). A vseeno ne tako hitra, kot je to letelo včasih :).
Uglavnem led je prebit. Morda bom letos na jeklenih menjala disciplino in moram začeti nabirat kolesarske kilometre. Danes jih je bilo nekih 13.

Za zabavo pa sem se kasneje  popeljala še z električnem avtomobilom.Tišji je od kolesa. 🙂


by 3 komentarji

Drugič, ki to ni

Pred dobrim letom sem prvič dala kri in kaj kmalu so me zopet pozvali (po 4 mesecih). Takrat sem bila ravno bolna. V Januarju in Februarju so imeli kar krizo, neprestano so pozivali k krvodajalskim akcijam. Vendar pa sem sama imela vseskozi neke  zdravstvene težave, da nisem mogla. Zdaj tik pred tekaško sezono, se mi tudi ni zdela ravno najboljša ideja, vendar kot sem že  nekoč  pisala, da ne slovim ravno po sebičnosti. Tako sem se danes pogumno odpravila na Šlajmerjevo 6.
Pa sem prav hitro opravila, kljub temu da so imeli krvodajalsko akcijo (po skupini sodeč).
Prve te piknejo v prst, da ti preverijo železo. Že tu sem dobila rdeč štempelj “obisk zdravnika”.
Ma sej, če dobro pomislim, sem velikokrat zadihana že ob manjših naporih, samo da imam pa vrednost železa tako nizko, pa nisem mislila.
Zdravnica je bila prava vedeževalka. Samo listek z letnico in vrednostjo hemoglobina sem ji dala, pa me je prečitala kot  knjigo. Hec! No, kar me je najbolj presenetilo je, da me kot prvo  ni vprašala po načinu prehrane  (vegetarjanka, makrobiotik…) ampak po številu in starosti otrok. Nato mi seveda svetovala naj dodam en rdeče-mesni obrok na teden  in čim več sveže zelenjave in sadja + nek vitaminski dodatek na dan.
Zima je naredila svoje in pomlad je tu, čas je da povrnemo energijo telesu.

                                            Pomlad na mojem balkonu:)


by

Hand analyser

Doma imam škatlo, kjer so spravljene stvari iz preteklosti. Že precej prebrano, vendar še zelo ne sortirano. Tam se najdejo razni katalogi, lastni zapisi, tudi kaka fotografija in kar malo morje krojev in zapiskov, ki pridno čakajo na predelavo;).
Pred kratkim pa sem naletela na profesorico, pri kateri imam še stare študentske grehe. Sprva sem hotela kar glavo sklonit in iti mimo. Ja, valjada, kdo se me bo spomnil. V resnici pa je na našem (si ga pač po vseh letih lastim;)) faksu malo drugače kot pa na “povprečnem” faksu, kjer si le številka indeksa (tu ne mislim biti žaljiva, prej foušljiva), če se seveda ne potrudiš drugače. Študij je pač malce bolj individualen, že zaradi številke študentov, 30 na leto jih sprejmejo, in v višjih letnikih imaš večinoma individualne korekture s profesorjem. Če si pa še vztrajen študent(beri, vsaj 7 let statusa + še vztrajam), lahko bi dobila kar inventarno številko, pa to samo še podvoji vse skupaj. No in tako sem le zbrala pogum in “prijetno” pokramljala, zraven pa še potipala, kake so moje možnosti in če se lahko kej oglasim na “študentski” obisk. No, Tina, pa si si skopala novo jamo! Če ne gre drugače, tudi prav. Sej zdele si že drugo kopljem, tule na blogu;).
Bistvo zapisa je, da sem ob iskanju ustreznih zapiskov izkopala tale list:

In sicer je to izpisek iz mašine za prerokovanje, natančneje iz Krete leta 2001. Prav nasmejalo me je.
Sej veste, to je ena izmed tistih mašin, kamor položite roko in jo poskenira in pol vrže ven opis, zgleda približno takole:

Na Kreto smo se odpravile punce v lastni režiji, na lastnega “absolventa z vseh vetrov”, vsaj kar se tiče fakultet. Oh, ja, bilo je… pestro.
Več ali manj sem zadovoljna z analizo moje roke. Ja, jaz verjamem, sej je opis pozitiven, no, tista zadnja postavka me dela malce nejevoljno, vendar je kljub negativnemu predznaku resnična. Čeprav, odkar imam Juno je ta zadolžena za daydreamingday pri nas doma;)
Me pa resnično zanima, na kakem principu deluje ta hand analyser. Am, bam, pet podgan, al je kak drug trik.
Bom letos v Grčiji poiskala avtomat, pa da vidimo kje sem pretentala usodo;))).