tinasurfazavas


6 komentarjev

Tortilje

Po spletu dogodkov sva z Manimejkerjem ostala v soboto sama doma. Vreme ni bilo najbolj naklonjeno pustolovščinam in  sva se odločila za nakup živil, kavica, tortica, sprehod…

V trgovini me je prešinilo, da bi jedla tortilje. Še nikoli jih nisem pripravila. Sprva sem mislila kupiti narejene, vendar vse vsebujejo miljon stvari, ki so pri meni na črni listi. Torej jih bom naredila sama. Take iz pirine moke, ki jo pri nas uporabljamo namesto navadne bele pšenične. Recept sem našla tule, ga razpolovila in upoštevala komentarje, da je preveč vode.

Torej uporabila sem:

160g pirine moke

25g kokosove masti

1/2 žlice soli

cca 1 dcl vode (bolj po občutku)

Tortilje sem pekla v teflonski ponvi  in sicer nekje na jakost 6-7 indukcijske plošče. Ker se pečejo brez maščobe, priporočam da morebitne ostanke na ponvi, vsaki dve tortilji obrišete s papirnato brisačo.

DSC_0037
DSC_0039

Nadev sem pripravila iz:

pora (pri nas je to stalnica namesto čebule)

1 rdeče in ene zelene paprike

3 velikih korenjev

2 tankih rostbifov, ki jih narežeš na trakce in pokapljaš z oljem (fino je, če meso pripraviš en dan prej) v mojem primeru je bila le urca prej 😉

mamina domača paradižnikova mezga

pa še nekaj ljubih začimb: sol, poper, rdeča paprika, timijan

Zelenjavo im meso sem ločeno popekla, kar v voku. Nato pa ju združila, dodala mezgo in začimbe. Nadevala tortilje in jih za kakih 10 minut še popekla z naribanim sirom v pečici.

DSC_0043

Zraven sem tokrat ponudila solato in kislo smetano, ker sem povsem pozabila, da bi lahko pripravila še kako omako. 🙂
Odlične so bile, drugič bodo pa še lepe. 😉


2 komentarja

Sveta Ana

Šolsko leto v polnem teku + še dodatne aktivnosti z oktobrom,  pa smo pečeni…

Vmes pa še polno praznovanj, tako odraslih kot otroških (eno darilo na sliki) in bolj malo časa za nabiranje gob. Tako smo (so) se prejšni vikend odpravili v živalaski vrt (brez mene) pogledat tigra. V nedeljo pa na Ribniško Sveto Ano in kar na travniku pri avtomobilu nabrali svoje kosilo. V gostilni so nam že ponudili jesensko-zimski jedilnik s špehovko in gluhe štruklje, kar smo pri nas prvič jedli.

9878459284_7b32be05d5_b
9878407465_78913520d7_b
9878445703_d50d5db8d9_b
9878381976_929a020ba5_b
9878277675_eee55f0dd5_b
DSC_0162
Dobr je bilo, še boljše pa gobe drugi dan…

Tole pa je nekaj izdelkov, ki so nastali v zadnjem času. Samo še v trenirkah bomo po”Lublan” hodil. 🙂

Ninja Tmodra
ninja J1
pliške2
eva


11 komentarjev

Zgodba o jopici

Enkrat med poletjem, v hladnem obdobju, ko sem bila zmenjena na večerni čvek v mestu,  sem privlekla eno staro jopico in jo oblekla. Manimejker mi je namenil pogled neodobravanja. To se ne dogaja!

A ni o.k.?

Ne, čudna je!

Ja nimam druge! (tipčna ženska)

Hitro sem premetala mojo skromno garderobo in navlekla nase drug historialni pulover, pa še starejšo ruto in se zavihtela na kolo… Glede na to, da znam šivat je popolnoma jasno, da nimam nič za oblečt!

Naslednjič sem med nakupom  v metraži kupila blago za jopico. Take, ki bi jo jaz imela, žal ne najdem. Ali pa ne vem, kje bi jo iskala. Zdaj tik pred zimo je blago dobilo rokave in pas in nastala je več-namenska jopica.

Slike niso najbolše, ker še zdaj nisem pogruntala, kako ob malo svetlobe slikati temno modro, ampak za vtis bo!

Tule sta dva načina nošnje: drapirano ali pa z večjim ovratnikom.

jopica 3

Pa še tko na kapuco za bolj sproščeni videz in meni ustreznejši seveda….
jopica 3A

Pa še tko na kapuco za bolj sproščeni videz in meni ustreznejši seveda….