Zbrala sem pogum in se prijavila na 16. ARTish. Sodelovala sem le v soboto in izkušnja je bila več kot prijetna. Super ambient in odlična družba. Polno ustvarjalnih duš in čudovitih izdelkov. Obisk je bil bolj skop, ampak jaz sem bila s celotno izkušnjo zelo zadovoljna. Pridobila kar nekaj novih poznanstev (manimejker pa novo denarnico 😉 )in zagotove se še prijavim. Pozabila pa sem malo več fotografirati. Tako imam le eno slikico (še to telefonsko) svojega štantka.
Čakam da mi laufanje zalaufa, sam bo treba vsaj malo laufat, da bo lahko zalaufal. To, da sem v London vlekla s seboj tekaške superge (za dva dni), ki so zasedle vsaj 1/3 že tako malega kovčka, vam sploh ne bom razlagala…ITAK, laufala nisem, čeprav kilometrov je bilo kljub temu res veliko. Vreme je bilo angleško deževno in narava je že vsa v cvetju.
Dež pa je povsem nemoteč v ogromnih galerijah in muzejih. Tokrat je bil na vrsti Bristish museum, ki je super. Absolutno prevelik za en dopoldan.;) Tower of London , je navdušil predvsem Manimejkerja, ki je tudi drugače veliko večji ljubitelj zgodovine kot jaz.
Lichenstain me je 100% presenetil. Nikoli nisem bila velik fun pop arta, ampak formati, barve, predvsem rumena, in res veliko pikic, me je povsem fasciniralo.
Bilo je intenzivno in čudovito, sploh pa v hiški s takim pogledom na lasten vrt.
Na domačem balkonu pa so odgnali zvončki in tulipani. KONČNO!
Za materinski dan, so mi punce nabrale mnogo preveč zvončkov s koreninicami. Žal ne vedo, da so mi res ljubši, točno tam kjer lepo uspevajo, na travnikih blizu Save. Hecno kako me znajo stvari razžalostiti, čeprav so tam, da bi me osrečile. Tako sem svojo nezadovoljstvo skušala potlačiti, skriti pred srečnimi otroškimi očmi, vendar me je sitnoba zasledovala na vsakem koraku. Zadržala sem jo v sebi, vse do večernega plavanja, kjer sem jo povsem odplavila. Čudeži športa, vam rečem.
Tole knjigo pa sem danes dokončala. Govori prav o slednjem, o osebni rasti, vzgoji, o odnosih v družini in vpivih družinskih genov, naslov je Karieri iz strasti, avtorica je Orenia Yaffe-Yanai.
Da ne bo izgledalo, da se vseskozi samo pritožujem. Tegale se že veselim. Res da je še daleč, je pa bojda že razprodano, zato sem pa lahko malo bolj važna :-).
Nekoč v srednji šoli sem si zamislila, da bi bila morska deklica (pomoje je mela Cher kak vpliv) in mami je iz omare privlekla neko fantastično turkizno blago z laski. Naredila sem si krilo z repom in mama mi je kupila turkizno lasuljo. Fantastičen kostum je bil, za tiste čase. Če se ne motim, so celo sošolke kupile satene v različnih barvah in smo pri meni doma šivale repe, nato pa nas je Mama Dragica vse fantastično namazala… Super je bilo. Škoda, ker nimam nobene fotografije, le živ spomin. Pred letošnjim pustom, pa mi je nečakinja naročila kostum morske deklice za šolsko predstavo. Bojda ima glavno vlogo. V torek je predpremiera in komaj čakam, saj v prvi predstavi je bila fantastična in ne dvomim, da v tej ne bo še boljša :). Kostum ji zelo pristoji, le svetlobe je zmanjkalo zato so prvotne slikice posnete na moji Lumpi. Ki je že naročila kostum za drugo leto :), pravzaprav sta ga obe :).
Pa še akterka.
Aha, naredila sem dva kostuma. Drugi je za kolegico, ki pa ni enakih dimenzij in ga zato nismo poslikali na modelu, ga bom pa na sami predstavi!
Klari moja: “Break a leg“, Teta Tina je že zdej ponosna nate.:)
Mi mamo najraje flis jopice, po domače fliske iz Gapa. So taki res trpežni in debeli, spomladi in jeseni nepogrešljivi pod brezrokavniki. Takega materiala ne dobiš kar v metraži. Saj ne v teh, ki jih jaz obiskujem. Imamo pa vseeno zaloge flisa doma, kar tako :). Zakaj že? No te supertruper Gap flise, pa moje Lumpe nikakor ne oblečeta pod bunde. So predebeli in ju motijo, pa velika kapuca zasede veliko prostora okoli vratu, volnene jopice ju grizejo, bombažne pa se meni včasih zdijo pretanke. In ker jopice nisem izdelovala že ohoho časa, sem se kar izogibala in izogibala. Pa sej je bilo tok toplo, da jopic pod puhovko sploh nista rabile. Aha, samo kaj pa za na smučanje? Khm! No pa sem se lotila. Tole je ena jopica za malo Lumpo narejena po merah velike saj mala raste hitreje kot velika in februarja se res ne splača delat jopice na knap. Ta je brez kapuce ker je bolj primerno za na smučanje. Lumpi je všeč, ker je tako mehka :)!
Barve na fotografiji pa več ali manj lažejo :). Detalj na levi je še najbolj nazorni pokazatelj barv:) Za veliko Lumpo sem prve pripravila eno reciklažo iz mojega puloverja, v njeno jopico. Ta velika ni občutljiva na volno!
Bo pa tudi še kak flis prišel na vrsto, ko naredim še kaj za sebe.
Mi smo ravno iz koncerta s filharmonije, vesel kulturni praznik vam želim!
Več pa seveda tudi na FB strani.
tinasurfazavas 
You must be logged in to post a comment.