tinasurfazavas


7 komentarjev

Liebster award v novi obliki

Evo pa me je doletelo.  Glede na to, da  je moj blog bolj v usihanju je to kar težka naloga. Mi  je pa vsekakor v poklon, ko dobim novega spremljevalca, hkrati pa jaz novega blogerja za sledenje. 🙂

Hvala Prav Posebna Mama.

Pravila gredo takole: 

1. Zahvali se osebi, ki te je nominirala in objavi povezavo do njenega bloga.
2. Navedi 11 dejstev o sebi.
3. Odgovori na 11 vprašanj, ki ti jih je zastavil nominator.
4. Z Liebster Award nagrado nominiraj 11 drugih blogerjev, ki imajo manj kot 200 spremljevalcev.
5. Sestavi 11 vprašanj, na katera bodo morali tvoji nominiranci odgovoriti.
6. Nominirancem na njihovem blogu napiši komentar in jih obvesti, da so bili nominirani.
 
11 dejstev o sebi:
1. Mama dveh deklet
2. Nediplomirana oblikovalka tekstilij in oblačil
3. Ljubiteljica vsega lepega
4. Navdušena rekreativka
5. Ljubiteljica kave
6. Ljubljančanka
7. Rada imam veter, gore, morje in gibanje, ki se navezuje na vse to
8. Pisana jesen, mi je najljubši letni čas
9. Ljubši so mi sončni vzhodi kot zahodi
10. Nered je moj najboljši prijatelj in hkrati sovražnik 😉
11. Turkizna je najlepša barva ne glede na letni čas
Mojih 11 odgovorov:
1. Katera je tvoja najljubša jed?
Težka,mmmm… mogoče tatarski biftek ali pa žganci. 🙂
2. Katero stvar bi najraje počel/a v življenju, če ne bi bilo nobenih skrbi glede denarja, prostora …?
Ta je simpl : SURFALA 😉
3. Kdo je tvoj največji navdih?
Navdih najdem marsikje,  v umetnosti, v športu, v predstavah, se izmenjujejo…
4. Kateri predmet si imel/a najraje v šoli?
Spet lahka, likovni pa telovadbo. 🙂
5. Kaj ponavadi najprej narediš, ko se zbudiš?
Dvignem roloje in zbudim otroke. 🙂
6. Katere knjige si imel/a pri slovenščini na maturi?
Nimam pojma. 😦
7. Katera začimba ti je najljubša?
TIMIJAN
8. Kaj bi naredil/a, če bi se ti sredi zelo zaposlenega dneva naenkrat sprostilo 10 minut prostega časa?
Kava na balkonu!
9. Katere zelenjave sploh ne maraš?
Brokolija!
10. Katera je tvoja najljubša igra iz otroštva?
Ne vem kako se ji reče. Imaš sklenjeno vrvico in jo potem prepleteš in delaš slike iz rok v roke (rak, voda…)
11. Brez česa si ne moreš predstavljati življenja?
Športa

In še 11. blogerk:
Zadnje čase sem res bolj slaba v slednju.
Tule je moj seznam redno pregledanih:
Pa še vprašanja:
1. Kako kavo najrajši piješ?
2. Kateri je tvoj najljubši kraj?
3. Če bi se lahko vrnil v preteklost, kaj bi spremenik pri sebi, če sploh kaj?
4. Kaj ti je ljubše sladko ali slano?
5. Najljubši film?
6. Katera barva oblačila prevladuje v tvoji omari.
7. Brez česa “ne moreš” v vsakdanjem življenju?
8. Katero prevozno sredstvo najpogosteje uporabljaš?
9. Sončni vzhodi ali zahodi?
10. Najpogosteje uporabljena beseda?
11. Jopica ali pulover?
 Težka je tale blogerska!

 

Advertisements


9 komentarjev

Po jutru se dan pozna!

Vedno sem bila bolj jutranja. Nasmejana že ob zgodnjih urah, nikoli nisem zamujala v šolo. Še zdaj se spomnim očetovih brkov in vonja kolonjske, ki sta me budila od kar pomnim…  V srednji šoli me je zbujal sredi noči, da sem se učila. Oče je bil tisti,  ki naju je z bratom budil in tisti, ki me je ob sobotah in nedeljah še sredi noči vozil na avtobus za na smučanje. Nikoli, ampak res nikoli mu ni bilo težko in vedno me je z nasmehom pospremil v dan. Mama pa je druga jutranja zgodba. Vsi smo bežali pred njo – zjutraj :).

Res pa je, da sem v času žurerskih časov vedno zjutraj normalno vstala, ne glede na to kdaj sem prilomastila domov. Zvečer ne spat in zjutraj  ne vstat! Je bil stavek, ki ga zagotovo nisi želel slišat od očeta. Tako sem vedno vstala in največkrat odšla mačka preganjat na bližnji hrib (Šmarno goro) in tako najbolje funcionirala cel dan vse do zgodnjega večera, kjer pa me je hitro zmanjkalo.

Manimejker je pravo nasprotje in  je nočni človek. Zjutraj ni sposoben nobenega nasmeha, kaj šele prijaznega bujenja. Tako je vloga bujenja avtomatsko padla na mene. Seveda pa je življenje z Manimejkerjem prineslo tudi bolj pozne ure odhoda v posteljo.  Saj se trudim biti pred polnočjo v postelji, ampak ko Manimejker  povsem buden še lomasti naokoli mi navadno ne znese in tako mi občasno primanjkuje kaka urca spanca…
Tako je bilo tudi ta vikend. V petek se je ena večerna pijača prelevila v tri in sem precej pozno odšla v posteljo. V soboto je bil Coder Dojo. In ker  sem jaz tista ki budim, sem vstala z vsemi tremi člani in se trudila, da bi jutro potekalo čim bolj normalno.

Zapletlo  pa se je  z nedeljskim jutrom. Vsi poznate vikende,  ko vas zbudijo otroci, no vsaj tisti z otroki. Bodi si da prilezejo k vam v posteljo ali pa se navsezgodaj igrajo s preglasnimi igračami, najhuje pa je, ko se navsezgodaj čofajo.  Slednje se je zgodilo pri nas! Groza! Seveda sem vstala in poslala vsako na svoj konec. Edino kar mi ni bilo jasno, da je bila mala v solzah (ta jutarnja) in ta velika (zaspanka) z nasmehom.  Torej velika je zbudila vedno zgodnjo malo Lumpo, ki je potem zbudila mene… in domine so se podrle. Res sem si žela tiste dodatne pol urce spanca…
Vremenska napove je bila krasna in namenili smo se  na Pokljuko. Mala je bila našpičena in ni sodelovala popolnoma nič.  V dobri uri je uspela obleči le smučarsko perilo. Velika pa je skrbela, da so mi živci pokali še bolj po šivih. Trenutno ima precej opravka s samopodobo in vedno manj sodoluje pri pakiranju, medtem ko jezik tako spretno vrti, da ji že zdaj nisem kos! Kaj šele bo?

Slaba volja je bila tako z nami na poti vse do Pokljuke, kjer je bila katastrofalna  gužva in kjer se je velika Lumpa odločila, da se ji ne danes pa ne da smučat. Manimejker je še pod jutranjim glasnim vtisom hotel kar obrnit proti Ljubljani. Tudi sama sem bila preveč našpičena, potem pa me je končno prešinilo. Zverinam je treba kdaj povedat, da se ves svet ne vrti samo okoli niju.

Gremo na Rudno polje in bosta punci tam izvajali pozdrav soncu, kuhali mulo ali karkoli se jima slučajno ljubi.  Midva pa bova preluftala glave na smučeh.  Manimejker je sicer še nekaj kompliciral ( kar mu ni podobno) in ostal z njima, jaz pa sem se podala po klancu navzdol,  dobila dodatni bok (padla),  ampak prišla do krasnega razgleda in spuhala večino jeze, ki se je delno pretopila v lauf energijo, delno pa v pot, ki mi je povzel po čelu. Razgled je bil čudovit in pogovori same s seboj so vedno zelo plodni! 😉

2014-01-12 12.27.58
2014-01-12 12.28.04Na srečo, mi je v zadnjem trenutku uspelo, dan obrniti sebi v prid.  😉


2 komentarja

1. vsi štirje…

Ob 11h dopoldne  smo se podali v Plezalni center. Že ob vstopu me je malo stisnilo, da je spet prevelika gužva. V  mali plezalni smo našli lušne smerce tudi za punce, ki sta se tako prvič preizkusili v visoki smeri na umetni steni. Ta veliki je šlo prav super. Sploh, ko sem jo iz balkona zbodla, da itak ne upa naprej. Nekateri otroci pač delujejo ravno obratno. Ko smo potegnili štrik ven je nujno hotela ponoviti smer in pokazati mlajši sestri, ki jo prvič ni videla na vrhu, da zmore prav do vrha. Tako se je odločila, da bo šla kar sama naprej in prvič sama vpenjala.

2014-01-05 12.38.10

Sledila sem jo z balkona in jo sproti opozarjala, da mora vpenjat. Ta strah je res hecn in valjda, da otrok neplezalec ne loči razlike med plezanjem naprej in plezanje na top. Ker sva oba starša mislila, da bo na vrhu zaradi močne vponke imela preveč težav, sva ji svetovala naj konča smer tik pod vrhom. Pa ji trma ni dala miru in je hotela do vrha. Tako je  vskočil sosedni plezalec  in pomagal stisniti vponko, da je lahko vpela svojo prvo smer.2014-01-05 12.41.18

Mlajša Lumpa, ki je drugače res močna, pa je na sredini smeri tulila, da ne upa naprej in smo jo vsakič spustili, ker sva se toliko že naučila, da pri določenih letih nič ne pomaga. 🙂 Kasneje sta se punci zvirali na bolderci, ki je bila  prazna, medtem ko sva si midva izborila dve smerci v veliki plezalni dvorani.2014-01-05 12.46.15

Plezalni center je super in Ljubljana bi zapolnila vsaj še enega takega, idealno bi bilo, da bi bil ta bližje centra. 😉

Aja, pa družinska vsopnica je bila 25, 5 € za 3 ure zviranja. Je npr. povsem primerljivo s kino obiskom, le da plezanje deluje bolj sproščujoče na vse člane družine, kar za kino ne bi trdila. Tako da toplo priporočam.


2 komentarja

Vrečka za magnezij 2.

To zgodbo kako sem si 15 let nazaj sešila vrečko za plezanje in še dvema izjemama, ne bom pogrevala. Moja je zdržala vse do souporabe Manimejkerja, ki je tako končno sprovociral izdelavo novih vrečk.  Eno veliko sem zašila kaki dve leti nazaj .

Tokrat pa sem iz starih Manimejkerjevih hlač zašila eno zame in eno za Manimejkerja.

Manimejker jo je včeraj že preizkusil in pravi da dela ;).  Moja pa bo morala počakati še kak teden na test.

dule
tina


Novoletne zaobljube

Nimam jih! 🙂

Res ne verjamem v njih in tudi ne vem kaj bi si zaobljubila. Da bom več tekla! Pa sej to bom tako ali tako, če mi bo zdravje služilo. Da bom bolj zdravo jedla. Tudi to bom, ne glede na zaobljubo, bolj je odvisno od finančnega stanja in časa.  Morda bi si le zaobljubila, da se bom dnevno bolj uredila, da si morda uredim make-up, ker trenirka hlače ostajajo. 🙂

Rada pa ob koncu leta pogledam nazaj in naredim ponavadi filmček v smislu novoletne čestitke, kjer nanizam pomembnejše dogodke, kraje in dogodivščine tistega leta. Ponavadi tudi pogledam statistiko pretečenih km in ker se ta vsako leto povečuje sem zadovoljna. Letos sem bojda 64 ur posvetila teku (605 km), 20 ur smučanju, 30 ur plavanju, 28 ur plezanju in 10 ur za pohajanje- planinarjenje. Vsega je bilo zagotovo več, ker vsega nisem vnesla v endomondo koledar, ali pa je ta računal po svoje.  Kakorkoli je ta statistika zame povsem zadovoljiva.

Zadnje dva meseca sta se mi zdela tako peklenska, da sem si zaobljubila že marsikaj in se tega mislim držat ne glede na letno prelomnico.

Namesto zaobljube pa obljuba recepta za Ninjo.

Tale Pirin kruhek je pri nas vsaj pol leta že redno v pečici in kjub njegovi enostavnosti bojda marsikomu ne uspe.

450 – 550 g pirine moke

3 dcl riževega mleka ali jogurta

1.5 dcl vode

2 čajni žlički vinskega kamna

žlica olivnega olja

Takole ga potem  “vlijemo”  v pekač obložen s peki papirjem.

DSC_0002In pečemo dobro uro pri 180 stopinjah C.

DSC_0005

Na fotografiji je iz polnozrnate pirine moke. Otrokom pa gre iz navadne pire bolj v slast.