tinasurfazavas

Monthly Archives: julij 2014


by 2 komentarja

Vikend tekačica

Prijavila sem se na Ljubljanski maraton. Treba bo malce več tekat, sam nisem prepričana da bo šlo.  2x na teden še, ampak Šmarka in plavanje mi fino razbijeta to monotonijo, samo je pa potem daleč premalo kilometrov, za resnejši tekaški trening.

Za kontrast pa  sem bila 1. na Nočni 10ki in zdaj sploh nisem prepričana, da bom še tekala. 😉
Dan sem preživela z veliko Lumpo v Kamniku na bazenu, kjer je bila še zadnja tekma mlajših deklic, pred državnim prvenstvo. Popoldne so šle Lumpe k babici, jaz žehte vn in not,  pa na Bled.
Pripravnica mi je dvignila številke, zrihtala parkirni prostor,  pa še postregli so nam s čudovitim razgledom, perutničkami in skutnim pecivom. Res carsko.
Nato smo se spustili do ciljnega prizorišča,  oddali oblačila in se sprehodili do štarta. Ja nabralo se nas je malo več,  ampak z zelo različnimi časovnimi izivi ;). Manimejker je določil, da greva v box pod 50 minut in da bo on narekoval  tempo, ker sem jaz brez ure,  on pa tako ali tako vedno teče brez …  V resnici pa sem jaz  nastavila tempo in mi je le sledil. Vmes je 1x pripomnil, da je tempo malce prehiter, pa ga je le zmotilo, ker je bil klanec in je večina upočasnila. Meni se je sicer zdelo da kr leti… Ampak,  ko sem na prvem krogu dojela,  da je blo to zdej 4 km in da me čaka še en krog s 6 km, se mi je vse podrlo. Začela sem popuščat, Manimejker pa najdat. Sem mu 3x rekla, da naj gre naprej,  saj je vseskozi pogledoval, če mu sledim.  Jaz pa pravo vojno v sebi! Pa valjda ne boš zdej na 4 km vrgla puško v koruzo, pa sej veš 10km zmeraj zmoreš, tud sred noči. To je prehitr!  Slabo ti bo. A ne bi šla ti raj počas pa z užitkom, ker to je čist prevelik mater… Uglavnem Manimejker je še prjavu, da sem tečna in končno obupal in nadeljeval s tempom…. Jaz sem se skoncentrirala na misli in jih usmerjala v okolico.  Tudi glas osebnega priganjača na Šmarko sem slišala, ko sem grizla v klanec: ” Sam mal potečeš!.  Tu nekje sem ujela eno znano tekačico, ki je prav tako preživljala notranje boje,  vendar je imela v ušeskih muziko, tako da sem šla kar naprej in se fajtala sama s seboj . Ko sem šla drugič čez štartno linijo pod 20 minut in je špiker prijavil, da smo še v normi za pod 50 minut,  mi  je zopet dalo malo zagona in sem se res probala koncentrirat na vse drugo kot na to kje sem. Pa vroče mi je bilo, grozna vlaga in vse se mi je čist napopal na telo, za pit mi pa itak ni nič pasalo. Tako sem pregurala do 9 km, tam me je pa res pobiralo ni šlo pa ni šlo. Folk me je začel prehitevat in sploh nisem mogla iztisnit še zadnjih atomov, pa vem da so bili nekje v petah, samo celo medenico in kolke mi je tako mravljinčilo, kot še nikoli,  sem imela občutek, če se spotaknem, da me bo sam zalimal ob tla in se ne bom nikoli pobrala.  Rezultat 5o:25 ni pod 50 minut, je pa blizu 😉 Pa drugič pod to magično mejo.

Čeprav dvomim , da bom še tekale te kratke šprinte, res mi je bilo v trplenje.

2014-07-12 23.44.49


by 1 komentar

Nespodobno povabilo 2x

Prejšni teden sedim na terasi in si ogledujem svoje cvetoče paradižnike in zapiska  sms: A greš naslednji vikend na Soča trail run? Moj odgovor: A vodo podajat? Itak me je sms zdramil in grem na net gledat in ugotovim, da obstaja 25 km in 15km trasa. Razmislim in potrdim, da grem lahko na krajšo, če dobim doma zeleno luč. Miss Deha, ki je bila pobudnica s sms-om, pravi, da ima sama tudi punci doma (enake starosti kot moji) in kaj če bi naredili družinski izlet. Pred oči dobim sliko iz Dunajskega maratona in odkimavam z glavo, saj je štart ob 9h zjutri in to v Tolminu, pa cela družina zjutraj… Uglavnem začnem lobirat pri Manimejkerju, če bi on pazil vse punce…
Končna ideja je bila, da Miss Deha pripelje dekleta na nočitev in to v soboto popoldne, potem odrineva v Tolmin in prespiva v kampu, zjutraj odtečeva, odčilava in domov.
No vmes je v četrtek prišlo še drugo nespodobno povabilo. Ninja me je povabil na izlet na Šmarno goro. Na tak super,  mali domači trail run. Sam se je lepo ogrel na Grmado, me počakal pri koreninah in me celo pot gnal na vrh. Postavila sem svoj osebni rekord 19:45. Hotela sem namreč pod 20 minut. S takim suportom,  sploh ni bilo tako težko in upam, da bo šlo še za kakih 45 sekund hitreje ;). Na vrhu nisva zaključila, še enkrat sva se spustila do polovice in potekla še polovičko gor in se malo več pomenila kot pri prejšni celi preizkušnji. Po tem četrtku,  sem se prav veselila nedelje, saj mi je vse skupaj predstavljalo neko povsem drugo dimenzijo.
V soboto sva odrinile iz Ljubljane v Tolmin. Žal ni bilo koncerta Tabuja za naju, ker je mene zvila migrena in sem od 21h do 23 čakala na umiritev le te, s tabletom v šotoru. Po zgodnjem prebujanju sva dvignili štartni številki, si poiskali kavo in se celo malo pretegnili, nato pa hop v breg.
Pot je čudovita, vendar sta bili progi zdaj dolgi 14km in 28km. Jaz sem se odločila,  da grem kratko in če me slučajno prime, podaljšam. Tule mi je bilo jasno, da še enkrat toliko višincev, pri tej pripravljenosti in vročini,  pa ne bo šlo.

2014-07-06 09.41.25
Čudovita trasa. Da ne govorim, ko prideš do mostičkov in ko tečeš čez brv. Vmes je bilo veliko klepetanja in nešteto nasmehov. Niti enkrat nisem pomislila, kaj mi je tega treba. Videla sem samo en padec in mene je enkrat kar odpililo,  pa sem se ujela za drevo. Odločitev, da grem v starih salomonkah namesto starih najkicah je bila še kako na mestu. Tik pred ciljem,  smo potekli kar čez ledeno Tolminko in v cilj. Miss Deha se je odločila, da bo zavila z menoj v cilj. Obe sva se strinjali, da je bila dolžina 14km, z nekimi 400 – 500m višincov za prvič super primerna.

Za konec sva se v kampu vrgli še v ledeno Sočo in se odpravili domov.

A kako se je Manimejker znašel s 4im dekleti?

Pomoje je cel dan paradiral po Iliriji (bazenu) kot kak petelin,  saj je imel pod okriljem 4 dekleta, od 7-10 let. 🙂

Kar mi je bilo najboljše od vsega, ko mi ta velika Lumpa reče: Mami oči je bil pa danes tako pripravljen, ko ti ponavadi.

J: ” Kako to misliš ?

L: Ja, ko smo bile lačne in je imel rogljičke, ki so ostali od zjutraj. Ko smo bile drugič lačne,  je imel naktarine in nož in nam jih je vse narezal in potem tretjič  je imel piškote.

🙂

Jaz imam danes občutek, kot da bi bila cel vikend v Tominu. Mogoče, ker sva se z Miss Deha toliko naklepetali in sem se dejansko malce odklopila. Otroci pa presrečni,  ko se so se tako fino podružili, pa zmaja ni bilo doma.

Še bom šla in priporočam tudi vam 😉 !


by

iPAd gospodar

A se spomnite tega posta, ko sem uvedla pike za opravljena gospodinjska dela, ki služijo za minute iPada. V šolskem letu je sistem prešel v tedensko uporabo. Torej punci zbereta tedensko vsaka 40 pik, to je tedenski plan,  drugače vzamem kak privilegij ali ljubo igračo. Za orientacijo: zlaganje posode v stroj je 6 točk, ven in not pa 15, podobno je s perilom in tako dalje. Čez celo leto je sistem kar deloval. Manjša Lumpa, ki ni imela nič domačih nalog in manj aktivnosti je sproti opravljala naloge in porabljala minute, velika pa bolj kampanjsko, čez vikend ali v petek, ker ji drugače ni zneslo. Sistem pri nas 100% deluje. Sama vem, da bi jima ta dela morala priti v kri in ne bi smela biti vedno nagrejena,  ampak hkrtati pa je ta računalniški čas prijetno omejen, tako da dokler deluje, ga ne bomo spreminjali.

2014-07-02 12.33.06

Sem pa uvedla počitniško noviteto. Napisale smo različne listke s točkami, najmanjša je 6, največja pa 33 in po vsakem opravljenem delu igrata loterijo, izžrebata listek in dobita neko število točk (minut), kako veselje.

Punci bosta večino počitnic kar doma in pomoje bom rabila še kar veliko domišlije, kako ju zaposliti, jima popestrit vsakdan in predvsem čimbolj mirno preživeti skupne dneve, brez da bi izgubljala živce.

Kako je pa pri vas?