tinasurfazavas


Jesen

Moj najljubši čas. In čas za nove jesenske kreacije.

Jopice + kapice.

jona nina 2

Kapice tokrat za plavalce. 🙂

plavalka baggy

Otroške tunike z bleščicami.črna isabel frida najstnicaPa še odrasle tunike-oblekice.kapucarka2darci2 zimska špela surfaška1 tunika rozi

Pa zagotovo še pridejo, da ne boste mislili, da samo tekam in plavam. 😉

 

Advertisements


3 komentarji

Teden brez

otrok je minil kot bi mignil. Kot vedno sem mislila, da bom opravila veliko več, kot dejansko sem. Pa tudi to je nekaj. Enkrat sem uspela celo na gin-tonik druženje s staro ekipo. Oblekice nisem oblekla ker je zahladilo. 🙂

 Eno popoldne sem z Jeklenko skočila na Šmarko in na poti nazaj še rešila uganko nedelujočega bojlerja. Pa nisem rabila niti fazenbriferja (nimam pojma kako se mu reče po slovensko), ki sem ga nesla s seboj. Ančka mi je sicer še po messengerju zatrjevala, da nima stikala za bojler. Ta se je čudežno pojavil na steni, ko sem se jaz narisala v stanovanju :))). Večer je bil tako še bolj zabaven.
Včeraj pa  sva skočila v Italijo na manjšo plezarijo. No še pred tem na pizzo v Kranjsko goro, ker sva precej pozno odrinila iz Ljubljane. Še dobro, da sploh sva. Vedno znova me preseneča, ko Manimejker naroči pijačo in hrano za oba in vedno znova postavijo pivo pred njega in sok z vodo pred mene :). Manimejker namreč ne pije alkohola, ko vozi ali pa če je sredi dneva, ali pa če… V bistvu zelo redko pije sploh kaj alkoholnega, če pa že, je zagotovo  predvideno. Če ste že gledali film Salmon Fishing in Yemen ,vam bo morda bolj jasno. Film je zelo lušen.

No plezala pa sva v Val Roman-i nad Trbižem. Ful lušno plezališče. Bila sva čisto sama. Tik pred odhodom sta prišla še dva Slovenca, tako da smo imeli menjavo. Ninja, sem moraš nujno Zajklo peljat. Smeri so dolge in lahke in res lepo navrtane. Zlezla sva bolj malo, morda ker so bile temperature tako ugodne in želodček tako lepo poln, da bi se nama prej prilegel spanec, kot plezarija.
Za konec sva se odpeljala še do Rabeljskega jezera, kjer sva si privoščila Gorenjko in ker je bilo že pozno in je senca že legla na jezero, se za kopanje nisva opogumila. Vseeno je bilo lušno.

Tele Rabeljske špice so pa nadve mamljive. Bo treba pogledat koliko poti vodi tja!


9 komentarjev

Kako že? Konec dober, vse dobro

Me kliče Ninja z blazno hudo idejo, oziroma prošnjo, da ga rešim iz zagate. No malo pretiravam. Zamislil si je,  da njegova žena potrebuje kako oblekico, ker imajo kar nekaj porok in da bi on podaril bon, pol se bova pa punce že zmenile. To kako si jo je on zamislil obleko, ne bom detajlno opisovala.
Hotela sem se izogniti, ker sem bolj take sorte za plažne oblekice in jersey stvari in ne neke nobel oblekle. Izkazalo se je, da Zajkla (Od Ninje žena (vzdevek je njegov)) nima pojma, kako oblekico bi. Tako sva se prebijale čez kroje, materiale, ponudbo v trgovinah… Čisto sem bila že obupana, ko sem končno v Svetu metraže našla meni zelo všečno blago in ga kar kupila. Zložila dve ali tri kombinacije in tako sta izbrala. Nastalo pa je tole:

Ni ravno nobel, je pa nekje vmes. Naročnici je bilo na probi všeč, tako da zagotovo ji bo tudi končni izdelek, ki je narejen na njeno mero, tako da Ninja, na Zajkli bo huda. 🙂
Drugič pa dvomim, da sprejmem tako “ponudbo”, ker me je kar panika ob iskanju.