tinasurfazavas


2 komentarja

Sonce, ki te pogrešam

Tri vikende zapored praznovanja in vse več ali manj v tej megleni Ljubljani. Sej jo imam rada, sam kar je preveč, je pa preveč.
Na Steni so se menili,  da bi se šlo čez vikend plezat, nekam na Primorsko. Manimejker je nekaj mutil glede nekih obveznosti, pa sem dala zelo na kratko vedet, da jaz grem na sonce, pa če se vsi na trepalnice postavijo in da bom plezala. Ne bom ne postrešček, ne varuška, ne mama, ne animator, …vstaviš lahko poljubno. Pa sej imam vse te vloge rada, samo včasih enostavno ne zmorem in hočem bit samo jaz, da nato spet zmorem, biti vse od naštetega. 
Pa sva štartala relativno pozno okoli 10h, še po današnjega fotografa  in via Črni Kal. Tam pa je bila ekipa že nabrana in kar lušno smo lezli. Sonce v skali je nenormalno toplo. Fotograf se je nasončil in načital. Jaz sem se nalezla, Manimejkerju pa tudi ni nič manjkalo.

Ob 16h, ko je sonce dol padlo je bila gostilna pod Slavnikom nabito polna,  smo pa zato naleteli na še enega znanca in se nato odpeljali v Kozino na kosilo in domov.
Trenutno pečem še pehtranko (Manimejker jutri praznuje), malo prej pa sem v banji prebrala Dylan Dog-a . Hvala Primzi za družbo, fotke in čtivo.
Pomoje je bila popolna nedelja, upam da tudi vaša! 🙂


9 komentarjev

U2 dan

Po dolgem času sem zjutraj sama sedla  v avto in se odpeljala dogodivščinam naproti. Prižgem radio in navijem muziko do konca.

Včasih se sprašujem kam je šla muzika? Sem jo res nehala poslušati ali me res nič več ne zanima? Pozabila sem, koliko dogodkov, čustev, ti lahko prikliče ena pesem v spomin. V avtu se potopim v muziko kot bi bila na žuru, koncertu, samo jaz in glasba, doma nikoli ni isto.
Kaj pa vi, kje in kaj poslušate?


7 komentarjev

Rimske boginje

Da ne boste mislili, da sem šivalni stroj čisto zanemarila :). Kar nekaj stvari je nastalo, pa sem pozabila poslikat in objavit.
Sem imela pa novo inspiracijo za šale, tiste ki grejejo. Kolegici je mama napletla čudovito lisičko, približno nekaj v tem stilu in ker jaz še nisem tako vešča pletenja in ker moji otroci ne marajo volne, sem se spomnila, da bi lahko kaj podobnega naredila iz termovelurja. Tako sta včeraj nastala dva šala v kompletu s kapami.

Medved za  dvoletnika in pisano bleščični komplet za njegovo sedemletno sestrico.

 Poleg tega, pa je bila rojstnodnevna zabava v rimskem stilu, kar je kot naročeno za moji boginji. 🙂

Evo takole so se, opa, smo se sladkali. A niso čudovite?