Zima me je izčrpala. Kraški mali maraton sem izpustila.
Zopet sem slabokrvna. Najverjetneje se s tem sploh ne bi ukvarjala toliko, če se mi ne bi to poznalo na vseh področjih. Sprva opazim zasoplost pri tekanju, regeneracija je ekstremno počasna, potem je pa tu še zaspanost, utrujemost, neješčost, slabost, naveličanost, nasplošno zelo depresivno stanje… Ampak zdaj se že toliko poznam, da se sprehodim do laboratorija in si pregledam železo in feritin.
Mogoče bi se lahko odpravila le malo prej, ne pa da čakam skoraj do popolnega izčrpanja. Ker so rezultati pokazali pomankanje, sem zopet v samooskrbi polnenja zalog, dokler ne pridem do hematologa in ta ugotovi, kje hudiča se izgublja zaužito železo.
Me pa seveda zelo skrbi, ker se Dunajski maraton približuje s svetlobno hitrostjo!
Lep preostanek praznikov, mi smo si jih popestrili s pisano hrano in obiskom plezalne stene. Oboje priporočam!
You must be logged in to post a comment.