tinasurfazavas


2 komentarja

Šola in uniforme

Eh brezveze, danes so me na ulici ujeli in vprašali, če sem za šolske uniforme? Ne, nisem. Zakaj pa ne? Nimam še izdelanega stališča! Mal sm zmrznila, tko kot v srednji  šoli pred tablo ;).

Valjda sem ga kasneje podrobno razdelala, stališče mislim :). Nisem prepričana, da bi uniforme prinesle kaj dobrega, morda le kak zaslužek znotraj države (šivilje in snovatorji), pa še to bi se kasneje vse naveliko kritiziralo… Socialnih razlik s tem ne bi zakrili, nekaterim bo kljub uniformi krulilo v želodčku. Podobno kot z ocenami, otroci se znotraj razreda pozicionizirajo ne glede na ocene ali opismeno ocenjevanje, pa če nam je to všeč ali ne. Ampak saj je kasneje v življenju tudi tako.

Od kar pomnim, bi vsi mir, ljubezen pa enakost za vse. V resnici bi si pa vsak želel biti kdaj drugačen, pravzaprav vsak sam sebe dojema za drugačnega od ostalih, pa saj živimo v času, kjer se individualnost izraža na vseh področjih, še posej v oblačilih. Vsaj zadnjih 15 let kar jaz pomnim, je tako.

Pa to, da bi bilo manj stroškov! Pa kaj še?

Sam moje skromno mnenje, če me boste slučajno na Preverjeno videli vso zamrznjeno. Nisem za na TV in sem se tudi hotela izogniti nastopu, pa me je novinarka ujela na limance!

Advertisements


3 komentarji

Skopelos 4. zadnji del

Otok je po letu 2008 doživel manjšo slavo, saj so na njem posneli nekaj scen filma Mamma Mia. Tako smo se tri dni pred iztekom dopusta, odpeljali do tako opevane skale s cerkvico. Pred tem pa smo si na iPadu ogledali film, da je bilo puncam vse bolj sveže v spominu in nikakor jima ni bilo jasno, kako je osel šel po vseh 200-ih stopnicah. 😉 Na vrhu sta videli, da je cerkvica precej manjša kot v filmu, tako jima je končno postalo bolj jasno, da ni bilo vse posneto na otoku in me začeli spraševati, kako se montira filme…
DSC_0078
DSC_0098
  DSC_0127
DSC_0128
DSC_0130
DSC_0133

Pri ogledu skale smo prvič naleteli tudi na nekaj pravih turistov, ostali so bili grški turisti. Nato smo se odpravili še na samotno plažo, kjer sta dekleti lovili valove, Manimejker iskal ribe, jaz pa uživala v senci in se zvirala po skalah.

DSC_0151
DSC_0188 
DSC_0161
DSC_0172
DSC_0245
DSC_0438

Pa še nekaj fotografij samega mesta Skopelos.

DSC_0505 
DSC_0485
DSC_0488
DSC_0541
DSC_0497
DSC_0504
DSC_0510
DSC_0526 
DSC_0536

Domov smo se odpravili v enem kosu. Ob 21h na trajekt ob 2h ali 3h zjutraj smo bili v Volosu in zvečer že v prelepi Ljubljani.

Pot z avtom sploh ni bila tako naporna, kot smo mislili. Otok je čudovit in ga priporočam, vendar le tistim, ki na dopustu uživate zgolj v hrani in branju. 😉


4 komentarji

Skopelos 3. del

Ker sem imela res željo po gibanju in  v vodi sem težko več kot urco, ker me zebe, pa še potapljam se ne, ker me je strah. Če se mi uspe potopit na 3m, že tipam tla z nogami, da se odrinem proti gladini, ker me grabi panika da bom ostala brez sape… Tako sem si obula tekaške superge ob 6.30 in zagrizla v klanec, ker drugega ni bilo. So se pa odprli čudoviti razgledi.

2013-08-05 07.13.42
2013-08-05 07.14.14
2013-08-05 07.35.03

Tekla sem mimo puranov, kur, ovac, koz in starih čičotov… Le muhe so me na teku tako obletavale, kot da komaj čakajo da se bom stegnila. In ker sem nek dan brala na internetu, da na otoku ni večjega kriminala le nekaj poskusov posilstva beležijo, mi je drugi dan na teku dogajala divja domišlija… Predvsem, ko sem opazila nek pic-up track pripravljen da nekaj naloži (spuščena zadnja vratca). Med glasnimi ovcami opazim čičota, ko spušča neke zvoke in vleče pas iz hlač… A kaj je bilo potem? Nimam pojma, meni je v glavi toliko dogajalo, da se mi je zdela pot pol krajša kot prvič! Pa tekat nisem več šla. Ampak ne zarad čičota, ampak zaradi lenobe!
Po teku pa obvezno v morje. Kuhar, ki je srkal svojo kavico v čudovito praznem zalivu si je sigurno mislil svoje, ko me je videl vso prešvicano s plavalnimi očali in telefonom.

2013-08-05 08.05.02

Je pa Manimejker  našel Kayaking in Scopelos in nas prijavil na sunset kayaking trip in ker so imeli dvojne kajake zasedene, sta punci dobili vsaka svoj kajak. Mislim, da sta bili presrečni. Zapeljali smo se čez dve ali tri ožine, parkirali na mali plaži kjer smo pojedli super sadno malico, ki so nam jo pripravili. Malo smo pošnorkljali, se poslikali z vodnimi kamerami in odveslali v sončni zahod. Punce pa so občasno pripeli, da nista vsega sami preveslali. Super je bilo.

IMG_3145_zpsa87a88f9
IMG_3148_zpsd3f9d7f5
IMG_3923_zps86edb162
IMG_3926_zps620dad31
IMG_3928_zpsb42841ea
IMG_3940_zpse634fc87
IMG_3945_zpsfa195cf7

Na otoku je tudi nacionalni park in bojda te z ladjo odpeljejo na sosedni otok Alonissos, kjer naj bi se večkrat pojavljali delfini in mediteranskei tjulni, ampak ta del turizma (ladja za cel dan s kosilom vred) niso za nas.


2 komentarja

Skopelos 2. del –

Naš zaliv je bil čudovit.
Apartmaji so lušni edino malo so pretiravali z opisi, kot ponavadi.
Ampak je pa hrana v lokalni restavraciji zares ugodna in super okusna, tako da sem le izjemoma kuhala v kitchenette ;).

DSC_0347
2013-08-07 17.18.30
DSC_0185

Punce in Manimejker so uživale v šnorklanju, lovlenju ribic nabiranju školjkic in bezanju hobotnic.
DSC_0208

Jaz pa sem špilala lokalno medicinsko sestro. Sosedov sin (GRKI) si je razbil arkado in sem mu ponudila steri stripe. Ker je oče slabo razumel angleško in kaj sploh to je, sem se ponudila, da mulcu sama zalimam arkado in sem tudi jo. Nato pa sem vprašala, če kdo od otrok govori angleško? Ponudili so mi 12 letnika, kateremu sem posredovala navodila o mirovanju in nič kopanja za danes. Še kar smešno.
Zvečer se zopet pojavijo pri nas s prevajalcem in me sprašujejo kako naj “selotejpe” odstranijo? Zraven imajo še drugega očeta, ki sprašuje, če znava nemško. Manimejker se javi, ampak medtem, ko on zlaga stavke slovnično pravilno (pravi da si je prevajal iz angleščine) sem jaz že podala “nemška” navodila :). Kasneje pa me prvi oče le vpraša, od kod smo in če znam Srbsko. 🙂 To sem se nasmejala in se spomnila tistega vica “Zašto ne priča srbski, da ga cjeli svijet razumije?”
Šnorklanje, veter ali maslo v ušesu ali cela kombinacija, je naši mali Lumpi povzročilo vnetje ušesa. Kurili sva palčke, ukinili kopanje, a po treh dneh sva vseeno odšli k zdravniku po antibiotik!

DSC_0561DSC_0441

Uho se ni hujše razbolelo, smo pa počakali, da je oteklina minila in potem zopet razrezali eno kapo in se je kopala s trakom. Šnorklanja pa je bilo konec.
Tako smo čez dan viseli na lokalni plaži, se masirali, brali in učili 😉

DSC_0063
DSC_0688

Popoldne pa smo se potepali po bližnji okolici in iskali razglede si ogledovali samostane. Našli pa smo tale kal z ribicami žabami in kačjimi pastirji, videli kune, kunce, zajčke, konje, divje koze in neprestano božali mucice.

DSC_0585
DSC_0604
DSC_0695
DSC_0027

Na obisk pa je prišel tudi Marko (Ecletus), ki bojda takole na hrbtu gleda telivizijo.

DSC_0071
DSC_0074


Skopelos 1.del – spet Grčija

Tretji dan dopusta. Jaz: DOLGČAS! Manimejker: Ja kaj si pa mislila?
Pravzaprav nič. V trenutku, ko smo opravili rezervacijo za dopust in sem dojela, da je surfanje v El tur za nas predrago in da je v Vasillikiju termin Quksilverjev prezgoden je moja koncentrcija za dopust padla na nulo. Potlej pa sem se tolažila, da ne moreš imeti vsega in da bom pa malo več tekla in plavala, pa bo tudi o.k. 😉

Tako je Manimejker hotel celo na Lemnos pa smo se potem le odločili, da bo zeleni Skopelos bolj pravi za nas.
Odpravili smo se z avtkom na 1300 km dolgo pot. Štartali smo ob 8h zjutraj, no, 8:45 če smo bolj natančni ;).

Tetris

DSC_00042-3 ure na Srbski meji
DSC_0017

Plan je bil, prvi dan do Makedonije. Kljub gužvam na cesti smo plan dosegli. Prvič sem bila tako v Srbiji in prvič sem videla Beograd ( vse le iz avtomobila). Nekje ob polnoči smo našli tale hotel in nočili. Bil je izbran na am bam …
Ceste niso ravno najboljše, ampak razen tega, da sem žalovala za zajčkom, ki je končal pod mojimi kolesnicami, ni bilo hujšega.

DSC_0028
Vstali smo ob 7h in veselo na pot v Volos.

DSC_0040

DSC_0045

DSC_0051

DSC_0054

DSC_0067

DSC_0072

Na trajektu ni šlo blo brez risank. Drugače pa sta bile Lumpe med potjo zelo potrpežljive, malce seveda neučakane, ampak ni bilo sile. Tudi delfine smo videli iz ladje, vendar mi ni uspel noben lep posnetek. Itak, pa sem na ladji vedno očarana z barvami morja in barvnimi kontrasti na ladji in vetrom, ki moji zlatolaski kuštra laske.

DSC_0075

DSC_0097

DSC_0121

DSC_0135

DSC_0150

DSC_0096

DSC_0175

DSC_0165

Nato pa v naš prelep zaliv.

DSC_0680

Nadaljevanje sledi. Za neučakane in bližnje, pa sem slikice že dodoala na Fb page:).