Cargo

12 junija, 2026 by tinasurfa Komentiraj

A veš tist, ki bi imel slovenske jogije v Grčiji. 😃
Pa sva šla. Naročila jogije in vzela renta kombi, cargo. Odpravila sva se v Italijo, pa v Ancono na ladjo do Igumenice in potem do Aten, pa na še eno ladjo. 🙈
Moj zvesti pes, moja najpotrpežljivejša Gin/Vižla, pa z nama.

Kot prvo, zame šok, ker vedno z njo potujemo na Balkan in na poti marsikaj doživiš. Tud zavrnitev postrežbe zunaj na vrtu, ker imaš psa. V Italiji na pumpi vkorakava notri in noben ne trzne, vsedeva se lepo za mizo in počakava, da nama Manimejker prinese stvari. Carsko. Na Balkanu sva vedno zunaj v največji vročini.

Na ladji iz Ancone je prvič v kabini in dobi svoj prvi goody bag.

To, da je lahko v kabini, je zanjo zelo, zelo pomirjujoče. 23 ur na ladji in ona se ni polulala, kaj šele pokakala. Psi se lahko sprehajajo na palubi, kjer je zaželjeno, da pospraviš za njimi. Na koncu sem celo našla prostor z umetno travo, ki je bil namenjen za ta opravila, ampak V je 5 m pred tem spotom zablokirala na vse štiri. No, ni šlo, da bi tam lulala. Lulala je na prvi travi v Igumenici. Mislim, da je bil njej to manjši stres kot zame.
.

Od Igumenice do Aten pa kombi potovanje.

Ta dan nisva našla nobene proste ladje, tako da smo se nameatili v hotelu v Atenah in zjutraj do Rafine na ladjo in na otok.
Ne vem, kdo je najbolj srečen, ko smo končno tam.

Do sem nobenih zapletov s kombijem. Domov se odpravimo čez Sofijo, kjer ima Manimejker dva dogodka. Na poti v Sofijo imamo prvo komplikacijo na trajektu iz otoka na celino. Bojda se za cargo kombi ne da kupiti kart online… Uglavnem, rešimo z doplačilom, ker naju prepričajo da sva kupila kart za avtodom. 🤷🏼‍♀️

Prvo noč spimo v Katerini in z V greva na čudovit jutranji tek.

Vsaj vzhod je bil sanjski. Me pa znova zmotijo smeti, ki postajajo vedno večji problem Grčije, mislim, da bi morala evropska unija malo pritisniti glede recikliranja. Googel pravi, da imajo najslabšo stopnjo recikliranja v Evropi.

V Bolgariji sem presenečena nad čistočo. Ob cesti ni smeti, tudi okoli smeti ni smeti. Na srečo sva imeli veliko zelenih površin poleg hotela, ki sva jih raziskovali z V, kulturne bodo morale počakati druge čase, ker se mi ni zdelo o.k., da je pes cel dan sam v hotelski sobi. Je pa mirno počakala, ko sem se odpravila na zajtrk ali pa vecerjo brez nje. Res je zlatka.
Avantura se začne na Bolgarski meji. Jaz za volanom in grem pač na okence za avtomobile.
Itak tovorni bel kombi, policaji, cariniki, govorijo en čez drugega, končno razumem, da moram zapeljati vzratno, ven iz koridorja. Zapeljem in mislim, da moram odpreti kombi. En mi je vzel dokumente in zdaj me vsi sprašujejo, kdo ima dokumente. 🙈 Pa tako hitro govorijo. V bistvu jih razumeš, ampak vsega pa ne. Zato se odločim za angleščino. Bo najlažje. Razložim, da ima policist na okencu moje dokumente.
Drugi carinik Manimejkerju: “Mister, do you have a driving license? Do you now how to drive this vehicle? Your wife and a dog stay here, you will drive with me!” 😃😃😃
Manimejker je moral odpeljati kombi na skeniranje. Samo so bili kar smešni, noben se ni hotel z mano ukvarjati.Sem rekla, da drugič reče: “My wife is the boss! I just do drugs.”😉

Ok, midva spet na vhodu v Srbijo, v vrsto za avto, pa naju carinica prepriča, da morava čez vago, kot tovorna vozila. Ok, greva čez vago, dobiva dopis, da sva prazna in voznikovo ime piše Vancho… torej Manimejker ima novo partizansko ime… Vanč. 😃😃😃 Na zadnjem okencu plačava in se pritoživa čez ime, carinik odmahne z roko, nima veze, in nama izda račun… plačava (nimam pojma kaj, skeniranje najbrž) in via Srbija.
V glavi se mi zamegli, ko se spomnim neskončne kolone tovornjakov, ki navadno čakajo na meji Srbija/Hrvaška. Ampak do tja je še dolga. Zapeljeva se vse do konca vrste, zaparkirava poleg in manimejker odide do carinikov. Ta poprosi nekega kamiondžijo, če naju spusti in začne se neskončno čakanje. 2-3 ure smo čakali za vstop v Hrvaško in na vso birokracijo. Najin kombi ni uspel hladiti kabine. Tako, da sva se tovornjaku pred nama prilepila za rit, da sva imela kabino v senci, pa še sva dihala na škrge.
No, 13 ur je trajalo popotovanje od Sofije do Ljubljane.
Cel izlet nam je vzel 11 dni, s tem da smo bili na poti 5 dni. Ampak midva se hecava, da bo treba še s šleperjem. Ker zdaj kombi obvladava. 🙈