tinasurfazavas


8 komentarjev

vse v en vikend

Že čez teden smo kuhale lumparijo za okrogli rojstni dan prijatelja in nam je uspelo. V petek je bila zabava in glede na vse tedenske aktivnosti, sem se komaj sestavila. Punce so šle k babici. Midva pa na petkovo zabavo, ki je bila super. Le DJ je imel za moje pojme malo prevelik apetit. 🙂 Ampak, je bilo pa smeha zato toliko več. Včasih res težko verjamem, ampak z nekaterimi ljudmi se imam že več kot pol življenja preprosto super in se splača sestavit.

Tudi sobotno jutro in vožnja po mestu s kolesom z Manimejkerjem je bila simpatična popestritev sobote. Že 100 let nisem bila tako mirna in ja, otroke je treba dati kdaj na počitnice, da predahneš. Kljub vsej tej idili, so me pestili mesečni glavoboli, pa se nisem dala. Pogoltneš kako tableto, pa idemo dalje.

V soboto sem imela še eno žurko. Tokrat sem se podala v bolj ali manj neznane vode, saj sem bila povabljena k M na žensko zabavo in ker poznam le M in Majcho pa še to veliko bolj virtualno kot resnično, je bilo to neko potovanje v neznano. Žal nisem mogla uživat v čebrih pijače, ampak le v krožnikih hrane. In bilo je vse več kot Super! Nasmejale in najedle smo se do vrha, pa še malo. Jaz sem prizorišče zapustila prva, pa še to vsaj z uro zamude, saj sem imela v nedeljo planiran Mali Kraški maraton.

Ob 9.00 je bil brat pred blokom in z Manimejkerjem sva se komaj prikotalila pred blok. Na poti v Sežano je na avtocesti še pošteno scalo. V sami Sežani na srečo ne. Evo trojni selfi pred štartom, z bratom in Manimejkerjem. 2014-03-23 10.50.44

Potem pa vsak po svoje. Manimejker je že v štartu zastavil počasi. Moja ura je kazala tempo 6,3 (km/h) jaz pa sem bila kar zadihana. Na srečo je bil tu še brat poleg in mi razložil, da garmin kaže tempo 5,3, kar je bilo veliko bolj realno. No uglavnem urco moram ponastavit, tek je bil pa bolj na slepo. Zanimivo je bilo da sem prvih 5 km kar trpela. Pa k’r fajn je pihalo. Po 5 km, pa se je telo ogrelo in je kar šlo. Vmes so bili zanimivi razgledi in ob pogledu na pumpo tudi glasni smeh (ampak to je le za punce iz žura). Tik pred polovico (okoli 10 km), sem prehitela tempo tekača za 1:59 in takrat me je prešinilo, da mi ne gre talko slabo… Pa me dohiti kolega in prav prijetno kramlja z menoj in me drži v tempu, pomoje da sem se 5 km šlepala nan. Vsaj! Tam med 17 in 18 km, ko smo prestopili na makedam, mu žal nisem mogla več sledit… Malo zatem je začelo še nalivat. In če sem 1/2 polovico uživala v tišini je bila 2. polovica ravno nasprotno. Ogovori me simpatični gospod in pravi, da je domačin in da tele klance bova pa že. Ko izve, da sem “žabarka”, se hitro pohvali kako lušno je bilo v letih okoli leta 1976 (moj letnik rojstva), ko ga je on kot študent živinoreje, sral po Ljubljani. Ni me spustil in mi pravil zgodbice. Spet me je nasmejal. Na koncu sva z roko v roki pritekla skozi cilj in rezultat je pokazal 1:59:23. Ja hudo! Kr pod 2 urci sem stisnla!

Pa zdele sem še trening plavanja stisnila in spila zasluženo pivo!

Pa  Life is beautiful!

Advertisements


11 komentarjev

Post in urca

Ja spet je tisti čas po pustu, ko se nekateri lotijo nekega premika v prehrani. Jaz sem velik premik naredila že eno leto nazaj, ko sem nehala uživat belo moko in kvas in še nekaj živil. Takrat sem tudi nehala uživat vsa peciva in kruhe, ki niso pripravljeni doma. Včasih kupim pirinega v trgovini in ker ima kvas, seveda grešim! Ampak to je res bolj izjema kot pravilo. Nihanje sladkorja v krvi je bistveno manj, če se odpoveš beli moki, seveda se včasih “napokam” s kakim doma spečenim pecivom iz kamutove ali pirine moke in se  nihanje vseeno zgodi, vendar je tega bistveno manj. Ker naj bi se izogibala tudi mleku in vaniliji, sem si za male sladke radosti izbrala žlahtno temno čokolado od soseda, na katero sem nora. To imam večinoma na zalogi doma, za tiste male sladke krize. Enkrat, ko mi jo je zmanjkalo in je bila kriza prevelika, sem posegla po stari dobri Gorenjki in sem mislila, da me bo kap. Vsa te leta oboževana čokolada, sploh ni znala zadovoljiti mojih brbonči :(. Kako razočaranje in hkrati razodetje. Kako se naše telo ali bolje rečeno brbončiče navadiji na nek okus.

Bistveno je, da posta v smislu prehrane ne bom izvajala, se bom pa zopet malce bolj disciplinirala pri športnih aktivnostih. Čez zimo sem bore malo tekla in ko sem se zdaj 2x ali 3x odpravila na 10km, sem drugi dan kar malo šepala. Potrebujem več krajših tekov in predvsem okrepitev tele moje spodnje mišice trebuha, ki me rada izda nekje po 3- 4 tednih rednega tekaškega treninga. In seveda krepitev tudi ostalih mišic nog. Prav v ta namen sodelujem pri dogodku Urca returns.

Kolega Ninja št.2 je lani v času posta, ustanovil skupino ali pa dogodek ” Urca na dan prežene probleme stran”. Tako je redno 40 dni aktivno sodeloval tako na FB-strani kot tudi, da je redno gibal (tekel, plezal, plaval, kolesaril…). Ostali pa smo tako imeli pozitivno motivacijo in mu skušali slediti. Upam,  da letos uspe tudi meni!

Za večjo motivacijo se nam pridružite na FB strani Urca returns.

watch-me-running-picture-quote

 


1 komentar

Prepovedi

Pripeljem 7 letnico domov iz šole. Naročim ji, da si pripravi torbo za  plavanje in skušam medtem odgovorit še na dva maila.

Booooooom!

DSC_0109

Kot strela z jasnega se vrže na kavč, ta se premakne in butne luč v okno.

Itak sem zavpila, ker sem se ustrašila. Prve poka, nato pa, da bo končala vsaj na balkonu, če ne celo na cesti… Lumpa je dobila solzne oči in mi razložila, kako zopet niso bili zunaj, ker so morali sedeti pri miru, ker…

Seveda sem se ji opravičila, ker sem zavpila bolj iz strahu kot iz  jeze, čeprav ne prenesem divjanja po stanovanju. Pustila sem maile, se oblekla v tekaške hlače in sva šle za pol ure še  v Tivoli pred plavanjem. Tudi po plavanju mi je njen učitelj dejal, da bi bila “komot” še na eni uri plavanja. Torej dan poln energije. Mala Lumpa je zelo aktiven otrok in dve ure plavanja na teden sta ji malo, vendar se mi zdi da je še mala. Na srečo vse stvari opravimo peš,  pa jo tako večkrat  sprehodim in spustim na kako igrišče, da se dodbesedno zlaufa.

Nazaj grede iz plavanja, jaz pa iz teka, mi punce razlagata o jutrišnem pustu. Otroci ne smejo imeti nobenega orožja, pri večjih (4. razred), pri mlajših pa mora ta ostati za pasom, niti slučajno ne smejo z njim merit, ga vihteti… Med drugim se velika pritožuje, da v petkih (edini dan, ko ona ostane malo dlje v podalšanem bivanju) tudi ne hodijo ven, ker prinesejo igrače in kako morajo biti tiho med kosilom in kako so cel dan samo sedeli… Uglavnem kup prepovedi v šoli in doma.  Pa naj še kdo reče, da je lušno bit otrok!

Šolo smo že uničili, zdej bomo pa še otroke . 😦


Pust 2014

Ideje so deževale že v januarju. Vendar, ker smo v zadnjem trenutku ugotovile, da nam bo en član familije ubežal v London, sem otroke vzpodbujala k samostojnim željam. Pa sta se odločile za papige iz Rio risanke Jewel in Blu.

Zopet sem  reciklirala.

Jewel je izdelana iz Manimejkerjevega t-shirts in moje jopice. Porabila sem še ostanke flisa in nekaj satena. Bleščičasto krilo pa je nastalo na-novo.

jewel

Blue, je prav tako nastal iz očetovega T- shirta in mamine majice ter ostankov flisa. Dokupila pa sem malce bleščičastega materiala in modro podlogo.

blu

Tkole pa je Pika uletela v Rio, čist zmedena!

DSC_0078