Pa smo se končno odpravili. Lumpi sta uživali. Jaz pa upam, da se bosta zdaj končno znali vsesti v pas, tudi v steni ;).
Monthly Archives: julij 2013
Rab 2013
S puncami smo skočile na vsakoletni babji odih na Rab.
Prvi vtis, ko smo se vrnile in stopile v stanovanje je bil : “Zakaj pa odmeva?”. Manimejker je kuhinjski pult spraznil vseh sokovnikov in škatlic, tako da je kuhinja izgledala kot da bi jo ravnokar zmontirali. Dobesedno, saj je imela vse prstne odtise in lise, ki jih moški ne opazijo. Na mizi so bile le breskeve, nikjer nobenega nereda. Na balkonu pa se je sivka posušila in polica zacvetela.
O, kako sem bila žalosna! Tako močno, da sem si kljub svoji dieti privoščila dva griza pizze, ker drugače bi Manimejkerja lahko oglodala do kosti. Komaj sem se obrzdala. Revež je le poslušal navodila in zalival rože na polici intenzivno in sivko malo manj intenzivno. Seveda ima vse to vrtnarjenje in delo po stanovanju zanj manjši pomen, sploh ker se mu zdi, da je to povsem neintelektualno delo in ga kot takega tudi opravlja (brez da bi vklopil možgane). Zaliva po eno kanglico, ne glede na velikost lončka!!!
Tudi mašino je odnesel k serviserju in bojda bo šele čez dva tedna. Ampak jaz jo nujno potrebujem 😦 .
Na morju pa je bilo enratno! Razen tega, da sem opravila le en tek in preživela sicer enodnevno, ampak zelo hudo migreno. Tako da se človeku res zdi zaman, ko se tako strogo drži diete, pa ga potem migrena trojno useka, vendar nisem še obupala. Čeprav mislim, da se bom v Grčiji malo sprostila in malo manj koplicirala. Sem pa odkrila, da kava z mlekom resnično ni zame in da ima “gola” kava resnično čudovito aromo in okus!
Doma smo takoj skočili še v živalski vrt z ameriško druščino. Otroci so si bili simpatični, ampak pri teh letih je jezik kar precejšna ovira. Res škoda!
Dans pa Hugh Laurie v Križankah, komaj čakam!
Teden brez deklet
Še kar traja. No jutri prideta.
Pobrala sem krompir. Mislim, da je bil prepozno zasajen saj so bili krompirčki čisto mali, zelenje zgoraj pa se je polomilo in ni bilo več estetsko ;). Vsekakor drugo leto ponovim. Pridelka je bilo ravno 1kg.
Imam pa že “nanovo” zasejene paradižnike in por.
Zelišča sem pridno umaknila pred soncem in mislim, da jim ta lega veliko bolj odgovarja.
Kopalna kad je sveže zasilikonirana. Tudi šivalni kotiček je dobil dolgo obljubljeno polico. Čaka pa me še luknja v steni, fasada in popravilo stare kangle.
Še dobro da tašča ravno ometava garažo in sem ob oddaji otrok prinesla domov vse potrebno za zakrpanje luknje, ki sledi v naslednjih dneh ali tednih.
Vmes sem se še prav prijetno narekreirala. V torek sem se z “Maratonko” zmenile da greva na Šmarko. Po mailu sva dorekli, da se dobiva spodaj na parkirišču ob 19h.
Ker sem montirala police, sem od doma odrinila ob 18:30. Misleč da bom malce zamudila, saj sem si predstavljala, da je Šmarna gora nekih 7 km oddaljena od mojega doma :). Aja, podala sem se tekajoč, da ne bova z dvema avtomobiloma ;). Pri Merkator centru sem umirala od vročine (prejšne dni še ni bilo tako vroče), pomoje sem bila vsa bela okoli ust in pri Šentvidu mi je bilo jasno, da bo še trajalo. Sploh ker se mi je na peti strgala nogavica in naredila že lep žulj in ker je bila ura že 19.00. Javila sem, da rabim vsaj še 20 minut in da bi bila voda dobrodošla. 🙂
Na parkirišču, kjer sem bila urco kasneje kot sem štartala, sem zamenjala levo nogavico na desno nogo in počakala Maratonko, ki pa se prikaže s kolesom. Ja tko je to, k babe mislijo vsaka s svojo glavo. Domov nisem tekla cele poti, pri Merkator centru me je Manimejker pobral, ko sem ga končno uspela priklicati. 🙂
Punce so se od ene babice preselile k drugi in tako sva si privoščila še vikend v Trenti na balvanih. Super je bilo.
Nujno rabim nov fotoaparat ;)!!!
tinasurfazavas 
You must be logged in to post a comment.