tinasurfazavas


2 komentarja

Balkonček

Tkole bi mela.

najlepši

Sem že bližje.

DSC_0003

DSC_0004

DSC_0005

DSC_0006

 

 

Advertisements


7. Pogumni

Midva z Manimejkerjem sva mislila da bo rekord, ko sva videla mojega brata v kompresijskih nogavicah. Hitro je iskal izgovore, da se je zelo pozno privlekel domov iz Majskega plesa in da ni najboljši. Popravici tudi zelo malo teče, ker mu nagajajo pete, ali bolje rečeno kalcinacija na petah. Zato se potem bolj drži kolesa in to se mu je poznalo. Hitro se je iskazal za tokratni šibki člen. Edini je imel Garmina in še pulz meter, ki ga je prehitro začel opozarjal na previsok pulz.  Jaz pa nato Manimejkerja z žvižgom, da nej ne pretirava. Temu se je danes namreč kar teklo. Tekla sem z lahkoto saj smo tekli pod mojo mejo in brat je cel klanec bolj kot ne prehodil. Trplenja z moje strani ni bilo,  le bratu smo zopet uspeli nabiti pulz do neskončnosti. Glede na prehojene klance, se mi zdi rezultat 1:19:56, kar o.k..  Pričakovala sem precej slabši rezultat, no ob pogledu na kompresijske nogavice, pa vsaj 10 minut bolje.  😉 PA drugo leto!

2014-05-10 09.28.00

Takole je blo pa:

 

6. https://smucka.si/2013/05/11/sportno-kulturni-dan/

5. https://smucka.si/2012/05/13/pot-ob-zici-petic/

4. https://smucka.si/2011/05/07/1241/#comments

3. https://smucka.si/2010/05/08/pogumni-tretjic/

in 1. https://smucka.si/2008/05/11/pogumni/


2 komentarja

1. v Mišji

DSC_0225Ker je bila za nedeljo lepa napoved, doma pa že vse oprano ;), sva punce poslala za en dan k babici, šotor sušit. Sama sva jo mahnila v Mišjo. Jaz sem sicer bolj navijala za Osp, ampak Manimejker si je želel v Mišjo, saj tam sploh še nisva bila. Itak, da ni blo nikjer za parkirat, ampak recimo, da sva avto sparkirala in se namenila v Harry Potter sektor.

Meni  že 1. pogled ni bil všeč. Smeri so že na 1. uč zgledale navijaške, moške. Šalce, sam vse mal visi… O.k. jaz se preoblačim, Manimejker pa gleda knjigo in izbere smer. Navesi se s kompleti, da gre te “lažje” on prvi vpenjat. O.k. Visel je na prvem kompletu k makaron in kmalu obupal, nato pa pa poslal mene v boj. O.k. Grem jaz in se usedem na 1. komplet, mal pogledam kam se postavit in zlezem. Pridem dol čist navita, z dvema buteljkama. Vprašam Manimejkerja, kok nej bi bila ocenjena, saj menim, da so mi bile vse 5c na Hvaru lažje. Manimejker prav,  da je 5a in jo zleze za menoj (toprop), strinja se, da je težka. Nakar grem gledat vodnička in vidim, da sem za ogrevanje vpenjala 6a+. Super, sem se vsaj potolažila,  ker sem drugače že skor cepetala, da hočem v Osp.  Nato sva lezla vse sosednje 5-ke eno za drugo in vse so imele velike šalce, tko za fante, sam ne za Manimejkerja. Navrtan ni prav prijazno, pa še na vsake toliko časa mal visi. Sem pa po prvi smeri, zlezla vse na pogled, vključno z 6a. Kar ni slabo, samo za 6b, bo treba pa kam drugam ;).

Pa Čehi imajo zmer kako hudo robo sabo. Prvič vidla!DSC_0191

Manimejker, se mi je za začetni spodrsljaj, odkupil s kosilom 😉
2014-05-04 17.29.14


1. majske

1 teden prej vsi gledajo vremenske in stokajo, spet bo dež. Ja pa kaj pol. Žal ni čist tko, sploh če bi šotoril in plezal.

Jaz se teden pred tem nisem ukvarjala z vremenom, ampak z vsemi drugimi stvarmi. V zadnjem trenutku, sem taveliki šivala plavalno parko. Prvič je namreč odšla s klubom na plavalni tabor in ker sem teden dni pred odhodom ugotovila, da bodo plavali zunaj, sem se lotila projekta “Parka”. Prav super mi je uspel :).

parka

Tavelika je tako v petek odpotovala v Čateške do srede in ostali smo se prilagodili terminu. Ta mlajša je tako dva dni (ponedeljek in torek ) obiskovala skate tečaj na Urban Roofu. Ko sem jo videla kako uživa, mi je bilo žal, da bo tam le dva dni. Sigurno jo vpišem še poleti.2014-04-28 11.01.23

V sredo smo tako v Čatežu pobrali našo plavalko, ta govori samo še o časih, kilometrih in tehnikah plavanja. Med drugim je prijavila, zakaj priprave ne trajajo 14 dni? Toliko o tem, koliko nas je pogrešala.  Mogoče pa je le malo pogrešala sestro. Kar hecni sta, ko se vidita, pa ne vesta kaj bi ena z drugo.

Mahnili smo jo na Krk (lansko leto, nam je blo fino). Ker smo se na začetku otoka ustavili še pri znancih prijateljih,  se nam je kasneje že kar malo mudilo postaviti šotor. Moram reči, da  sem bila tu že čisto obupana nad vso idejo. Dva dni sem namreč doma zaradi beljenja in nekih gradbenih del, generalno pospravljala otroško sobo. Potem vse 4 spakirala, spekla potico, naredila testeninsko solato za na pot… in potem še sama postavljala šotor in tu mi je začelo prekipevat… Itak sem se sama sebi začela smilit. Kako pa? Lumpe bi se pa igrale in me sprašujeta, kje imata  stvari.  Manimejker me sprašuje, kaj prinese iz trgovine,  jaz pa kolnem in si mrmljam, da naslednjič grem pa RES sama… Dobr, da so mi možgani še toliko delal, da sem Manimejkerju naročila pivo iz trgovine in da sem se po postavitvi šotora direkt uspavala z njim. Itak nisem vajena spanja na tleh in dežja in sem se vsa presrana zbudila ob 2h in čekirala punce, ki sta spale ko male bubice.

DSC_0034

2014-05-01 08.49.02

Zjutraj nas je zbudilo sonce. Po zajtrku za prvake, smo se napakirali in odpravili v Belove stene. Smo dobili sugestijo, da bomo imeli družbo. Dostop je malce daljši in mala nam je na poti navzgor uprizorila že par dram. Ko bi človek mislil, da si je najman polomila nogo ali pa stopila na kačo, pa gre le za njene igralske vaje. Grrr!DSC_0040

DSC_0041

DSC_0044Pod steno pa sta se super utaborili in  bili res pridni. Midva pa sva pridno lezla.

Jaz sem si zadala tihi cilj, da z novimi plezalkami in novim pasom, končno vpnem 6b. Sam kaj, ko ne maram driblat smeri  in večinoma vpenjam na pogled. Sektor je imel najtežjo smer 6a+. 5ke mi niso delale težav, tudi 6a je šla brez zapletov, 6a+ pa me je žal malce posedla, ampak je vseno šla.

DSC_0106 Lumpi sta si vmes naredili gugalnico na drevesu in ta me je kasneje stala kar precej živcev.DSC_0074

Stvari smo že pospravljali in mala si je sama hotela vpeti gugalnico in se  pripela na popkovino brez. da bi jo resnično zahakljala okoli drevesa in se vsedla. S hrbtom je priletela direkt na skalo. Itak da sem jo začela tolaži, da ni nič. Ampak se ni in ni umirila. Hlajenje ji ni pomagalo, ker se je površinsko odrgnila in jo je peklo. Tulila je ko jesihar. Ko sem jo le uspela pomirit, da smo dokončno spakiral, mi je začela jamrat, da jo mravljinči po nogah. Men pa tema na oči. Sem jo prepričala, da morava hodit in da bo o.k. Sej mame razbojnikov razumejo, kaj se mi je dogajalo v glavi. Na poti navzdol je prijavila: “Mami kok maš praskaste roke!” “Ja vem. Grozne, ker je tko ostra skala!” ” Ne, ti maš najprijetnejše roke na svetu .”  Kle mi je tko popihala na dušo, da ji je bilo že vse oproščeno. Popoldne je že skakala naokoli in se lovila, tudi padala, pa ni bilo nobenih težav. Ma ga ni dopusta, da nam ga Kaskader ne popestri!

DSC_0161

Imeli smo idejo, da bomo en dan skočili na Rab, pa nas zgodni trajek 7.30 res ni mikal. Tako smo se tudi v petek raje podali v skalo. Tokrat v malce bolj oblačnem vremenu v Portafortuno. Manimejker mi je ugledal neko smer za podvig 6b, vendar se mi ni zdel pravi dan.  Lezla sva 5 ke in ene ni uspel vpeti ter se je spustil dol. Takrat  pa se je ulilo. Tri punce smo se zagnale v tri vzporedne smeri, pobirat komplete. Moja je bila res lepa,  vendar je bila pod vrhom taka ogromna poka, da ko sem prišla do nje, je po poki voda kar tekla. Grozno! Roke namakaš v magnezij,  ki ti potem v tekoči obliki kaplja s komolca.  Dobesedno odpililo me je. Soseda je prispela do štanta in sva zgoraj malo poštrikali,  da me je vpela v svoj štant na matičarko, me počakala, da sem se spustila dol in mi potem prinesla matičarko.  V sosednji smeri  so punce pustile sistem notri in upam da so kasneje dočakale posušitev smeri in jo ponovno zlezle. Mi smo se premočeni odpravili v šotor. Blatni smo bili do kolen in še dlje.DSC_0142

DSC_0174

Manimejkerju je tako končno postalo jasno, da preživeti soboto v dežju in čakati na nedeljsko popoldansko sonce nima smisla. Saj bo tako vse mokro in ne le zgornja plahta šotora. Popoldne smo se spakirali in v petek zvečer že filali pralni stroj in sušili opremo v domačem okolju. Pa še spanje v postelji se prileže.

Se je splačalo tudi za tri dni na sonček, samo pakiranje mi pa res ni ljubo!