tinasurfazavas


Gradovi Kralja Matjaža

V sredo sms:” A bi šli vi na Gradove Kralja Matjaža?”. Vrnem : “Bom dala na družinski posvet!”. Pošljem :”Je bilo sprejeto, pridemo!”. V četrtek dobim urnik, seznam potrebnih stvari  in načrt na mail. Ups! O.k. to da smo v ekipi je sicer cool, edino tista ura pričetka ob 9h na drugem koncu sveta mi ni bila najbolj jasna.
Osnovna ekipa se je tja odpravila že dan prej in so v bližini tudi prenočili. Mi pa smo si navili budilke za 6:30 in se celo ob 8h res usedli v avto. Čeprav zdaj, ko to pišem, razmišljam, da smo me delovni dan ob 8h v šoli, pa ravno tako zajtrkujemo in navlačimo vse te cunje,  torej niso problem otroci, dragi Manimejker. No, sam ti je šlo pa kar dobro:).
Pot je dolga. Tja grede smo šli čez Velenje, Topolščico in nato v Črno in prispeli v Podpeco.
Pričakala nas je uigrana ekipa “Kronca”, sonce in začrtan krog z nekaj temelji.

Lumpi sta se zelo, zelo razveselili snega. Dobili sta nalogo nabiranje snega in občasno sta se pripeljali na kockah. Pa tudi snežni tobogan jim je bil po godu.

Jaz sem imela bolj gradbeno vlogo (mogoče ker je moj oče gradbenik):), in sem rezala kocke v zidake, res lušno. Načrt za Kronco je zgledal takole.

Vendar so se proporci malo spremenili. Zasnovali sta jo dve krajinski arhitektki vendar se je med samo gradnjo malo povečala in ne boste verjeli končana je bila kake pol ure prej kot je bilo potrebno. Kljub enostavnosti na prvi pogled, vse skupaj ni tako enostavno. Sneg je bil namreč umeten in tako čudno suh, da se npr. ni dalo krogelj delati z valjanjem, ampak so zahtevale kiparsko obdelavo. Na srečo smo imeli mladega nadebudnega oblikovalca z zlatimi rokami.:)
 Na koncu smo imeli največ dela z iskanjem sedme svečke za v kroglo in jaz sem jo našla, vendar šele doma, skupaj z Mufni, ki prav tako niso moji!
Objavljam še nekaj delovnih fotografij in tudi drugih nedokončanih izdelkov. Morski pes je bil na kocu moder in eden izmed mojih favoritov, kot tudi veverica iz Ice Age. Pa zagotovo so tud Angry Birds-i zažgal v vseh barvah…


Ekipa in dokočana Kronca.

 Zadnja fotka pa je od bogsigavedikoga s FB strani, ker mi smo žal odrinili pred temo. Punci sta začeli zmrzovat.
Ob pogledu na našo dokončano Kronco smo se vsi skupaj strinjali, da se nam od daleč vidi, da smo iz Ljubljane. Kaj pa vam?

Dodatek:

Dobila sem naknadno obvestilo, da je ideja  prišla s Primorske in je bila zasnovana kot veternica. Sam ker Primorci niso uspeli priti,  smo jo Ljubljančani predimenzionirali in preoblikovali v Plečnikovo krono. 🙂


Ptuj

Vremenska napoved ni bila primerna za plezat, pa tudi za kak tek na smučeh je slabo kazalo, kaj šele za smučkanje, zato smo se prijavili na obisk vikenda v Istri. Kot zakleto pa se noben ni zbudil pred 8.30, kar se med vikendi ne dogaja. In glede nato, da sta punci bolj na šibko z zdravjem, mi na kraj pameti ni padlo, da bi ju budila.  Torej plan za v Istro smo preložili na drugič, preverili vremensko in se skupno odločili, da bo dan za kak muzej.  Napokali smo se v avto in via Ptuj.
Na poti smo izvedeli, da je del avtoceste zaprt in smo se vozili po malih vasicah se vstavili pri Dvorcu Strmol, pa je odprt le od Aprila do Novembra:(.  Je pa štirna delala. 🙂

 Enako velja za muzej na prostem v Rogatcu.

 Ovinki so terjali dolg. Lumpam je bilo slabo.
Končno smo prispeli v Ptuj in glede na slabo razpoloženje deklet, smo se malo sprehodili po polpolnoma praznem  mestu, ki pa je zanimivo minimalistično okrašeno.

Odločili smo se, da bo prvo čas za kosilo. Manimejker je izbral Ribiča. Punci sta navijali za pizzerijo. Jaz, ki si navadno delim obrok z vsaj enim otrokom, sem se vzdržala glasovanja. Puncama sem obljubila pizzo v prihajajočem tednu in vstopili smo k Ribiču. Tu pa ni bilo prazno :).  Naročili smo pojedino za 2 in smo si jo vsi 4 delili. Naslov stripa bi bil Manimejker in 3 piške:). Poleti mora biti še veliko lepše, saj imajo super vrt.
Prijetno siti smo se odpravili na Ptujski grad.

Punci sta presenečali z izjavami. Mlajša( 5 let) nam je razložila, da so bolj poslikane skrinje namenjene za shranjevanje oblačil, tiste bolj navadne pa za žito! To so ji povedali v Etnografskem muzeju (bili so z vrtcem). Midva sva sam pobulila. V sobanah so skriti predmeti, ki namigujejo na pravljice in punci sta jih z navdušenjem poiskali. Kar 10 jih je bilo. Del razstave je namenjen tudi pustnim maskam, kar je bilo mlajši prav tako v veselje, saj je njena vzgojiteljica iz Ptuja in jim je o kurentih res veliko povedala.
Takole je slikala majhnega kurenta!

Na gradu smo se res dolgo zamudili in ker je dominikanski samostan  v prenovi (od tam moji prvorojenki ime ), smo se odpravili le še na čaj in nazaj v Ljubljano. Lušno je bilo in priporočam.