Čakam da mi laufanje zalaufa, sam bo treba vsaj malo laufat, da bo lahko zalaufal.  To, da sem v London vlekla s seboj  tekaške superge (za dva dni), ki so zasedle vsaj 1/3 že tako malega kovčka, vam sploh ne bom razlagala…ITAK, laufala nisem, čeprav kilometrov je bilo kljub temu res veliko. Vreme je bilo angleško deževno in narava je že vsa v cvetju.

Dež pa je povsem nemoteč v ogromnih galerijah in muzejih. Tokrat je bil na vrsti Bristish museum, ki je super. Absolutno prevelik za en dopoldan.;)
Tower of London ,  je navdušil predvsem Manimejkerja, ki je tudi drugače veliko večji ljubitelj zgodovine kot jaz.

Predstava The Curious Incident of the Dog in the Night-Time je imela noro scenografijo, bojda je knjiga tudi super, več o tem, ko jo preberem.

Lichenstain  me je 100% presenetil. Nikoli nisem bila velik fun pop arta, ampak formati, barve, predvsem rumena, in res veliko pikic, me je povsem fasciniralo.

Bilo je intenzivno in čudovito, sploh pa v hiški s takim pogledom na lasten vrt.

Na domačem balkonu pa so odgnali zvončki in tulipani. KONČNO!

Za materinski dan, so mi punce nabrale mnogo preveč zvončkov s koreninicami. Žal ne vedo, da so mi res ljubši, točno tam kjer lepo uspevajo, na travnikih blizu Save. Hecno kako me znajo stvari razžalostiti, čeprav so tam, da bi me osrečile. Tako sem svojo nezadovoljstvo skušala potlačiti, skriti pred srečnimi otroškimi očmi, vendar me je sitnoba zasledovala na vsakem koraku. Zadržala sem jo v sebi, vse do večernega plavanja, kjer sem jo povsem odplavila. Čudeži športa, vam rečem.

Tole knjigo pa sem danes dokončala. Govori prav o slednjem, o osebni rasti, vzgoji, o odnosih v družini in vpivih družinskih genov, naslov je  Karieri iz strasti, avtorica je Orenia Yaffe-Yanai.

Priporočam!