tinasurfazavas


Trening za dve

Včeraj sem dobila prilogo od Dnevnika, Triatlon, od svojega očeta:). Seveda sem skoraj že vse prebrala med večerno peko mafinov:). 
Danes popoldne, pa je imela mlajša lumpa tudi slavje, praznovanje so vrtičkarja, midve z veliko lumpo pa sva se napotili na skupni trening. Ona na kolo, jaz pa v superge. Sicer je ona tudi hotela teči, ker bi rada premagala A-jevke na prihajajočem krosu. Pa sem ji obljubila, da se bova nekje zamenjali in bo tudi ona tekla. Ko sva prišli ven iz stanovanja, sva morali spremeniti smer. Nad Rožnikom se je kopičil velik črn kapljav oblak.
Šli sva v smeri  Koseškega bajerja. Lumpa je vseskozi klepetala in seveda poudarjala, da je izi-bizi kolesarit poleg mene. No pri bajerju sva se zamenjali in Lumpa je pretekla cel krog okoli bajerja in zraven še vedno klepetala. Po krogu sva si malce odpočili in zopet zamenjali vlogi. Domov sva šli malo čez Tivoli in čez klančke, da sva potrenirali prestavlanje brzin na kolesu in domov.
Prav lušno je bilo. Lumpa je prekolesarila 8km in pretekla 600m jaz pa ravno obratno. 🙂

In kaj sem hotela povedat. Hmmm? Včeraj sem prebrala, da se mati 5 otrok (najmlajši 2,5 in najstarejši 9) poleg službe ukvarja še s triatlonom.  Tudi blogerica, ki ji že dolgo sledim, mati 4 otrok je zagreta triatlonka. In je res navdihujoča s svojimi zapisi.  Da o tem, kako tečejo tudi v 7 mesecu nosečnosti niti ne govorim.
Uglavnem, najnovejše ugotovitve:
– vse se da, če se hoče
– vzgoja z zgledom, je daleč najboljša izbira
– pa čim manj komplicirat


5 komentarjev

Tinine kučne čarolije 1. ( Who’s the smartest )

Ker je prišel čas za kratke rokave in krilca, je prišel tudi čas za pranje puhovk in pakiranje le teh.
S selitvijo smo nabavili tudi sušilec, ki naj bi bil suprtruper, nizko energijski, varčen, pameten, bla, bla… Stal je celo premoženje, sam sem ga nujno  potrebovala ;). Vsaj tako sem prepričevala Manimejkerja in pol celo zimo v njem  sušila le brisače in posteljnino :).  Ja, kaj pa? V nasprotnem primeru,  bi potrebovali še vlažilec za parket.  Ta, pa zagotovo ni poceni. Vsaj tak ne,  ki  bi zadovoljil moje estetske standarde.

No in danes je bil dan, ko naj bi se izkazal pri sušenju puhovk! KATASTROFA!!! Puhovka je bila še vsa zlimana, on pa piska! Kao, on je osušil! Halo!!! Zgledala je kot polit cucek, žal jo nisem fotografirala.
Dam še enkrat notri in čez 10 minut spet piska! Vode v kondenzatorju pa nič!

Pol sem se pa malo poglobila. Ker je pač nek “smart” stroj in ima vgrajen senzor za vlago, je po njegovem to že dosti suho. Hudiča! Isto k otroc, noben nč ne posluša, vsak misli s svojo glavo in je najbolj pameten, pol pa k…  Mal sem zašla!
Torej, na senzor  sem mu položila precej mokro brisačo in poleg njega “suho” puhovko in  ponovila postopek.  Ja, tokrat sem zmagala!!! Še dobr, ker drugače bi me Manimejker linčal. :)))

Evo sem fotografirala brezrokavnik, kjer je učinek manj dramatičen, ampak dovolj nazoren.


2 komentarja

Sapramišja sreča

Velika lumpa je med rojstno-dnevnimi darili dobila tudi karte, ali bolje rečeno druženje ob gledališki predstavi Sapramiš 2. In tako smo včeraj prvič obiskale, obiskali  Mini teater. Predstava je super, kostumografija je krasna in igra tudi.  Otroci so se zelo vživeli.
Jaz sama sem bila navdušena nad songi, ki gredo hitro v ušesa, čeprav se mi zdi, da je delno zaslužna tudi vokalistka, Sapramiška (Vesna Zornik).  Vesne Zornik seveda nisem prepoznala, se mi je zdel pa glas znan :)). Včasih sem res  en Zombi.

Seveda sem doma ugotovila, da je songe uglasbil Mitja Vrhovnik Smrekar. Ta isti, ki je napisal skladbo za Gremo mi po svoje. Tako da sem kot zgleda, postala njegov velik fan.

Velika Lumpa je trenutno navdušena nad nauki v zgodbah. In nauk Sapramiške 2 je:  Vsak je sam svoje sreče kovač!


3 komentarji

Srnice, zajčki, metuljčki…

Poletje me je prehitelo :).
Naredila sem nekaj bombažnih kapic, ki jih moje lumpe še vedno radi nosita, tudi če sta že veliki. Posebej, ko pihlja ali pa, ko imata mokro glavico. Pa tudi, ko morata, kljub visokim temperaturam, pozirat. :)))

Naredila sem jih v različnih velikostih, ker sem imela tudi nekaj naročil. 🙂

To pomlad jih bomo kot zgleda preskočili, bodo pa  jeseni takoj pri roki.

Zmanjkalo mi je etiket in nekaj je še nedokončanih kap. Tako, da jih moram zopet naročiti, potem pa hitro klobučke šivat. 🙂


4 komentarji

Aprilsko sonce

Uspelo nam je. Vse do Rovinja.
Naša 4 letnica se je izkazala tudi  kot fotograf (sva z Manimejkerjem oba na fotografiji).

Morje omamno diši, sonce pa je  čisto premočno. Nisem si mislila, da že aprila potrebujemo sončno kremo z zaščitnim faktorjem.

In da se še malo pohvalim, zimski treningi se mi poznajo. Predvsem, se ne tresem! 🙂