tinasurfazavas


Gledališče Ata- Mama

Evo še zadnja in tretja objava mojega letošnjega sodelovanja v šoli oziroma vrtcu.
Kot prvo bi rada opozorila, da s tole trilogijo ne kandidiram za mamo leta, ker kljub temu, da znam biti ekstremno potrpežljiva, kadar so prisotni drugi otroci, znam biti tudi ekstremno glasna mama, kadar so prisotni le moji otroci. Sicer se trudim, da me ne bi slišali prav vsi sosedje, pa včasih močno dvomim, da je kdo tako gluh v naši stolpnici, da bi me uspel preslišat.
No, pa nazaj k temi. Ideja je bila, da nas otroci v vrtcu povabijo na čajanko. Mi pa jim pripravimo presenečenje z igrano igrico.  Ena izmed mamic je predlagala svojo lastno igrico. Dobili smo se eno uro pred predstavo, kar v vrtcu, kjer so nam posodili pedagoško sobo. Na srečo, imamo enega starša glasbenika, ki je poskrbel za glasbeno spremljavo in zvočne efekte. Ostali  pa smo prinesli lutke in nepotreben scenarij. Nepotreben pa zato, ker se ga tudi pisateljica ni držala in je bila celotna igra improvizirana. Starši smo se super znašli v “improligaški vlogi”, sploh z ekonomsko propagandnimi vložki in se strašansko zabavali na generalki in v sami premieri. Ki si nista bili prav nič podobni :). Po smehu sodeč in kasnejših iskricah v očeh, pa smo dosegli tudi veselje svojih otrok, kar je bil tudi glavni namen.
Otroci pa so nam pripravili  plesni nastop in recitiranje v prekmurščini, domačem narečju  ene izmed njihovih  vzgojiteljic. Pogostili  so nas z piškoti in potico, ki so jo prav tako spekli s pomočjo vzgojiteljic. Super je bilo!

Slikica je posojena od mamice sovrtičkarja.


Božičkove kapice

Medtem, ko sem se jaz menila za delavnico v vrtcu, se je moja “sodelavka” že menila za šolsko delavnico. 🙂
Tam so namreč zaznali najine šiviljske izdelke (punci sta skupaj v razredu) in naju prosili za kako delavnico. Želja je bila po nekih novoletnih izdelkih  in ker imamo več ali manj doma vsi dovolj praholovcev, sva se odločili za neko uporabno in še vedno novoletno obarvano temo.
Starši so prispevali za blago, vsak otrok je prinesel nek našitek, gumb, zvonček, volnico, kar so imeli doma. Prišlo je še nekaj starih staršev in tako smo v dveh urah naredili več ali manj vse kapice, ki so si jih učenci nato  sami okrasili.  Namen je bil, da se otroci naučijo osnovne izdelave cofka (jaz sem se jo spotoma naučila, kar na delavnici od babic), takega volnenega in takega iz flisa in da si sami prišijejo kak gumb ali pa našitek. Kar je večini tudi uspelo. Nastale so krasne kapice  in ponosno so odkorakali z njimi na kosilo.

 Moram jih  pohvaliti, da so nekateri  prav spretni s šivanko in to ne le dekleta, ki so pridno nizale bleščice, tudi zvezde na fotografiji si je fant prišil sam.
 Slik imam bolj malo in še te so slabe, ker sva bili dve uri povsem aktivni in sem le na koncu stisnila par fotografij. Pa še tu so se mi več ali manj otroci nastavljali, jaz pa ne želim objavljati fotografij drugih otrok.


Ptuj

Vremenska napoved ni bila primerna za plezat, pa tudi za kak tek na smučeh je slabo kazalo, kaj šele za smučkanje, zato smo se prijavili na obisk vikenda v Istri. Kot zakleto pa se noben ni zbudil pred 8.30, kar se med vikendi ne dogaja. In glede nato, da sta punci bolj na šibko z zdravjem, mi na kraj pameti ni padlo, da bi ju budila.  Torej plan za v Istro smo preložili na drugič, preverili vremensko in se skupno odločili, da bo dan za kak muzej.  Napokali smo se v avto in via Ptuj.
Na poti smo izvedeli, da je del avtoceste zaprt in smo se vozili po malih vasicah se vstavili pri Dvorcu Strmol, pa je odprt le od Aprila do Novembra:(.  Je pa štirna delala. 🙂

 Enako velja za muzej na prostem v Rogatcu.

 Ovinki so terjali dolg. Lumpam je bilo slabo.
Končno smo prispeli v Ptuj in glede na slabo razpoloženje deklet, smo se malo sprehodili po polpolnoma praznem  mestu, ki pa je zanimivo minimalistično okrašeno.

Odločili smo se, da bo prvo čas za kosilo. Manimejker je izbral Ribiča. Punci sta navijali za pizzerijo. Jaz, ki si navadno delim obrok z vsaj enim otrokom, sem se vzdržala glasovanja. Puncama sem obljubila pizzo v prihajajočem tednu in vstopili smo k Ribiču. Tu pa ni bilo prazno :).  Naročili smo pojedino za 2 in smo si jo vsi 4 delili. Naslov stripa bi bil Manimejker in 3 piške:). Poleti mora biti še veliko lepše, saj imajo super vrt.
Prijetno siti smo se odpravili na Ptujski grad.

Punci sta presenečali z izjavami. Mlajša( 5 let) nam je razložila, da so bolj poslikane skrinje namenjene za shranjevanje oblačil, tiste bolj navadne pa za žito! To so ji povedali v Etnografskem muzeju (bili so z vrtcem). Midva sva sam pobulila. V sobanah so skriti predmeti, ki namigujejo na pravljice in punci sta jih z navdušenjem poiskali. Kar 10 jih je bilo. Del razstave je namenjen tudi pustnim maskam, kar je bilo mlajši prav tako v veselje, saj je njena vzgojiteljica iz Ptuja in jim je o kurentih res veliko povedala.
Takole je slikala majhnega kurenta!

Na gradu smo se res dolgo zamudili in ker je dominikanski samostan  v prenovi (od tam moji prvorojenki ime ), smo se odpravili le še na čaj in nazaj v Ljubljano. Lušno je bilo in priporočam.


4 komentarji

Delavnica v vrtcu

V vrtcu so nas povabili, da otrokom predstavimo poklic ali pa opravimo z njimi kako delavnico. Tako sem izbrala prednovoletni čas, pobasala šivalni stroj, ostanke blaga, lepila, trakce, bleščice in malo dobro volje :). No, če sem čisto odkrita ni blo vse tako spontano,  nekaj gumbkov sem sama naredila iz fimomase, nekaj pa sem jih pozlatila (kar z zlatim sprejem) in pobleščila (lepilo v spreju in bleščice).

Doma sem pripravila okraske (napol zašite), ki so jih otroci napolnili s polnilom in na licu mesta sem jih dokončno zašila in prišila še kak trakec po želji. Po tem pa so jih krasili z lepili in bleščicami, gumbki , pentljicami …
In nastali so prav lušni okraski!