Tropsko novo leto

8 januarja, 2025 by tinasurfa

To je bilo naše 4. novo leto v tropih.

Prvič smo bili leta 2020/21 na Kubi sledil je Mauricius 2021/22 nato Zelenortski otoki 2022/23 otoki in tokrat Zanzibar. 

Po prvi, sicer koronski izkušnji sem bila povsem navdušena nad subtropi za novo leto. Sploh v pobožičnih novoletnih časih in seveda s silvestrovanjem na prostem, ki je bil sredi Havane res huda dogodivščina. 

Pa, da se osredotočim na Zanzibar. Manimejker je zelo zgodaj začel z nakupom kart in rezervacijo nastanitve. Izbrali smo let Ljubljana – Dubai- Zanzibar in nastanitev v kraju Paje. Želje so bile različne. Jaz sem si želela surfanja na valovih, Manimejker pa kajtanja. Tako se je izkazal ta kraj za najprimernejši. Bi si pa kajtarji želeli več vetra 😃. Profesionalni surfarji, kar pa jaz nisem, pa večje valove.

Žal vam ne bom naštela turističnih ogledov, ki vam jih res ponujajo na vsakem koraku, ampak le opisala lastno izkušnjo z  Zanzibarjem. Ampak saj zato ste tu 😃.

No par dni pred odhodom sem v Ljubljani izvedela, da je agencija Kompas imela neke odpovedi in tako super ugodne lete na naši destinaciji in tako smo srečali nekaj teh družin na letalu. Z enimi smo se tudi kasneje podružili, žal samo na letu in na krajšem obisku, s katerim so nas počastili. Nastanjeni so bili veliko bolj na S od nas in so si bistveno več ogledali na otoku. Naš fokus pa je bil na plimi-oseki in vetru 🙈.  

Da ne pozabim, mi smo šli v lastni režiji, agencija Manimejker. Nakup kart ima sicer v malem prstu, zaplete z bookingom pa v velikem. Ker mu booking ni uspel trgati rezervacije, je več kot mesec pred odhodom klical na booking, kjer so mu zagotovili, da rezervacija drži in da mu pošlejo link za plačilo. To je sicer trajalo vsaj 14 dni, ampak recimo, da smo poravnali rezervacijo vsaj 14 dni pred odhodom. Ker linka ni in ni bilo. 🤷🏼‍♀️ Internet je na Zanzibarju zares slab. Ko smo prispeli do svojega resorta, smo takoj začutili težave. Bojda imamo rezervirano le eno hiško (vključuje zakonsko posteljo in kopalnico) in ne dveh kot smo imeli prvotno rezervirano na bookingu. No nekaj posvetov, veliko zmede in nekako smo dobili še eno hišico, vmes pa srkali supertruper lubenični sok in se hladili v senci in vetru. Sprehod po plaži ni bil najbolj sproščujoč saj je poln “prodajalcev” in oprezovalcev. Ampak eden od “prodajalcev” pri sebi je imel celo brošuro izletov in je želel že prvi dan z menoj, k moji družini, da nam predstavi programe. No prvo vprašanje je bilo, če sem singel mom, pravzaprav drugo. Prvo od kod sem in na presenečenje je vedel, kje je Slovenija. Ime mu je bilo, Rama. Vmes te Masaji pozdravljajo z Jambo/Mambo in si tudi želijo pogovora s teboj. Torej prvi vtis ni bil najbolj prijeten in vsi vidijo da si “svež”, po barvi polti in ti to tudi povedo.

 Na poti na avionu je mlajša zdaj že polnoletna Lumpa zakuhala na 39 in vse do nastanitve je bila kar boga, potem pa spala do jutra in se znebila vročine. Preostali trije smo se tako odpravili na 1. večerjo v Paje. Super restavracija in super hrana. Tudi postrežba super, kar smo ugotovili šele  mnogo kasneje, ko smo izkusili manj super postrežbe.

Prvo jutro smo dekleta že imele organizirano surfanje in 7.10 so nas pobrali v resortu. To ti je dopust, z ⏰. Bujenje, čakanje na zajtrk paket, zamujanje taxija, vožnja po levi, ustavljanje na “stojnicah” nabiranje, hrane. Nič nama ni bilo jasno. Na lokaciji, kakih 15-20 minut stran, do katere smo se vozili 40 minut, pa mazanje s kremo, preoblačenje, navodila in delitev surfov, potem pa lepo hoja do čolnov in s čolni do spota, izven lagun. Pol pa pedlanje in še pedlanje in še pedlanje… Na poti nazaj, na čolnu, pa so nam pripravili vedno sveže sadje, ananas, lubenico, banane in chapati 😋.  Prvi dan sva bile same s starejšo lumpo, ker je bila mlajša še bolna, drugi dan pa se nama je že pridružila, 3 dan pa smo imele na srečo pavzo. Ker drugi dan sem bila res utrujena in posledično sem ujela dva vala 🙈.

Potem pa spet vožnja do bungalovov. Pol pa prosto do večera, spanje, branje, štrikanje, opazovanje kajtarjev, fotagrafiranje kajtanja… pa večerja v vasi ali pa kar v resortu. Resort je super lep, ampak rabi še mal upgrada. Brisačo dobis eno na apartma, eno malo, eno veliko in talno. Zajtrki so bili prvo servirani, čez dva dni pa samopostrežni, kar je bilo super. Sokovi, mango, pasionka, lubenica, ananas, vse sveže narejeno… ampak vseskozi so brez nečesa. Do konca počitnic sem znala naročit, npr. če ni mango soka, bom pasionko al pa ananas in pol sem nekaj dobila, v prihodnjih 45 minutah😁.Če sem naročila pijačo in hrano, je hrana prej prišla, 😂 pa ta pride vsakič drugačna. Ko so nas obiskali Slovenci iz letala( 5 članska familija) in so naročili hrano, so jo po dobre pol ure prinesli, najmlajši 15 letnik pa je ostal brez🙈. Opravičili so se in rekli da rabijo 7 minut, da je šel nekdo kupit piščanca 😂. Nato je seveda minilo več kot pol ure in smo poiskali nekoga, ki je rekel, da se piščanec taja. Dvomim, da kaka skrinja tu deluje, saj elektrika izginja na dnevni bazi večkrat 🙈. Tudi led je kar visoko cenjena dobrina. No na koncu smo prosili, če dobi vsaj krompirček. In ga je dobili. Niso, pa nikoli nesramni. Širok nasmeh in neko opravičilo. Torej  so super prijazni, in ko vzameš to v zakup, lahko uzivaš. Vse je Hakuna Matata ( no problem) in Pole Pole ( počasi počasi), torej zaposleni so domačini, čuvaji resorta Masaji in maneger je španec, ki je bil živčna razvalina 🙈, al pa drama 👑.  Seveda sta se potem punci selili in v 7 dneh spali v 4 različnih apartmajih. 29. so ju vrgli iz enega apartmaja in rekli, da lahko prespita v drugem samo za eno noč, potem pa bomo reševali naprej. Z Manimejkerjem sva se ob večeru podružila v baru z managerjem, ki je vrtel muziko najine mladosti in tako smo ugotovili, da je le leto mlajši od naju. Noben komad ni šel do konca ali ga je prekinil električni/internetni blackout ali pa je Joan prehitro menjal :). Ampak posledično je zjutraj imel neko rešitev za naju. Torej manjše žrtve, za dobro nastanitev. Pa ob tako čudovitem baru ni blo težko kaj popit in se malo podružit.

Ampak ja, dobili smo novo nastanitev za eno noč in potem še za eno noč in končno apartma za konec, 2 noči:) Ja lahko bi se sekirali in kregali in ne vem kaj še, pa se nismo. Vmes je Manimejker lovil veter in ga na koncu tudi ujel, mislim, da je kar precej užival. En dan sva skupaj hodila po laguni, spet drugi dan sem sama hodila in lovila Manimejkerja v objektiv. Vmes srečala Ramo, ki se me je spomnil. Oooo ti si, iz Slovenije, kako si, kako da te nič nisem videl? 😂

Večer pred silvestrom smo se s taxijem odpeljali v sosednji resort na večerjo, kjer pa je postrežba spet štimala in sem pila odlični Lime Daiqurie, in jedla enega najboljših Chevichejev. Ampak to je pomoje res zato, ker imajo res noro dobre ribe. Jedli smo res veliko morskega, sploh jaz in starejša Lumpa, ker drugače nisva take ljubiteljice. Tu pa sva skoraj vsak dan pojedle en tuna tatar. Ampak mislim, da nimam ene slike tune tatarja :(. Sploh sem pol manj slikala. Ampak saj spomini so v glavi. Alkohol se v resortih da dobit, pa ga nisem glih pogrešala, sem pa spila eno pivo, in ni bilo slabo in nekaj Daiqurijev, ki so zares dobri v krajih kjer je taka nora ponudba tropskega sadja. Tako so v našem resortu stregli Daiqurie s pasionko, v sosednjem so imeli Lime Daiqurie na letališču pa sem si za slovo privoščila še mangovega.

Silvestrovo smo prživeli v resortu in se imeli prav super, pravzaprav smo bili vsi utrujeni. Me od 4 dnevnega surfanja in Manimejker od kajtanja, tako smo se lepo najedli malo podružili in ne daleč po polnoči odšli spat. Čudovito je leto začet na taki plaži.

Manimajker si je privoščil prvo kajtanje v letu, ki se je končalo s kupom fotografij in razbito peto. V lagunah so mrtve korale in tudi ježki, ježke je pohodil že kak dan prej, tokrat pa si je razbil peto. Ko je prišel ven je izgledalo kar dramatično, no vsaj za starejšo Lumpo, ki ni ravno ljubiteljica krvi. Ampak ja, po spiranju rane z vodo, nato z alkoholom, žal ledu nismo dočakali, se je krvavitev počasi zaustavila. Sicer je evropejka v kajt centru vztrajala da greva šivat, vendar se meni ni zdelo, da bo kdo šival 4 cm pete in sem se vsakič znova naredila, da jo nisem slišala. Rana sploh ni bila tako globoka in vse smo rešili le z obližom. Nogo si je sicer porezal na večih mestih in posledično je težko hodil. Tako je na večernem kajtanju bila zvezda najmlajša članica. Pobudnica kajtanja v naši družini, ki je z učenjem pričela v Grčiji, vendar zares zvozila na Mauriciusu, kjer je prepričale tudi mene, da se poskusim. Tokrat sem imela samo surfanja dovolj.

Zadnji večer smo se tako s taksijem odpeljali v mesto na večerjo. Ob Manimejkerjevim presenečenju ob vožnji čez vas, se zavemo, da so nas dnevno vozili mimo njihovih bivališč in njihovega življenja, pranja in sušenja perila na ulici, prodaje banan, pekovskih izdelkov, tekanje bosonogih otrok, nadgradnja že porušenih hiš, medtem, ko je on v resortu čakal na veter in bil izoliran od tega dogajanja. Za 1. januar kar živahno v mestecu. Nazaj grede, so si ostali člani zaželeli malo adrenalina in se odpeljali s tuk tuki, jaz pa sem odšla peš po plaži. Nisem rabila dodatnega stresa na 1. dan v letu. Zjutraj smo se odpeljali še v Jozani gozd si ogledali opice in čudovite Mangrove.

Nakupili lokalne proizvode, kjer lepo tkejo še na statvah in pojedli še nekaj ličija, ki prej ni zašel do nas in lepo domov.

Za 7 noči super, če bi imeli pa še tri dni več, bi si pa dejansko lahko še kaj ogledali.