tinasurfazavas

Author Archives: tinasurfa


by 2 komentarja

Nostalgija

V nedeljo zvečer je ponavadi čas za spopad s kupom perila in ker navadno ne gledamo Tv-ja si v ta namen prižgem  TV. Še raje pa si kak film namensko odvrtim. Tokrat je bila na televiziji 15 let stara romantična komedija. Prav hecno je, da se spomnim mnogo odlomkov iz filma in celo to, da sem ga gledala v nedeljo v kino Dvoru. Medtem ko se le težko spomnim, kateri film sem gledala prejšni petek z Manimejkerjem na domačem predvajanju. Pa nisem gledala malo filmov. 15 let nazaj sem bila res redni obiskovalec kinodvoran. Velikokrat sem se v nedeljo zvečer sama odpravila v kino. Nekateri so me imeli za čudno, vključno z mojo mamo. Meni pa se je zdel krasen zaključek tedna in takrat se mi tudi ni zdel velik strošek. Danes pa se mi zdi kar precej drago. Res pa je, da sem takrat plačala eno karto, zdaj pa vsaj tri, pa kokice pa ledeni čaj… 🙂 Bolj kot cene, me skrbi moj spomin, ki je boljši za stvari iz pred 15 let, kot za 14 dni nazaj. Mogoče ima pa Manimejkerjevo staranje vpliv na to :).
Ker je danes za celo leto pametnejši, smo mu dekleta pripravile tortico. Eno za doma in eno za v službo.
Za v službo si je zbral tole. Ki smo jo pekli že med vikendom in je Odlična z veliko začetnico.
Za doma pa bomo pripravile zelo podobno, vendar da bo dobra tudi najmlajaši, smo  za kremo uporabile le smetano in kakav zamenjale s čokolado.

Tele jezne ptičke, pa je za Manimejkerja izdelala zdaj že 6 letnica.


by 1 komentar

Miklavž

Za začetek dva reciklirana izdelka. Tale je namreč po dveh letih razpadla in končno sem naredila novi dve. Ne zloži se ravno na malo gre pa veliko stvari v njo in je res veliko v uporabi. Nimata pa nobene veze z prihajajočimi možmi. 🙂

Je pa 1. dobri mož (Miklavž) naročil podobne kiklice za male ritke pri meni, da bodo punce lepe in njihove ritke na toplem. Kiklice so namreč iz flisa in podložene z viskozo. Super za čez pajkice ali žabice. Tale je za 3 letnico.

Teli dve pa za enoletni ritki. 🙂 Miklavževe pa še nastajajo!

Tole pa so že pred časom narejene dekice za novorojenčke. Bojda kar uporabno darilo. So pa kombinacija bombaža in flisa + bombažna kapica.


by 12 komentarjev

Spet vikend

Teden zbeži kot bi mignil, vikend pa tudi ne čaka. Praznovanja se kar vrstijo. Tokrat sta bila dva na isti dan in oba precej zabavna. Prvega sem žal izpustila, zaradi priprav na drugega. Ta je bil v znamenju Harryja Potterja.
Hedwig smo si sposodili od nečaka. Slatan je končno dobil svoje ogrinjalo. Hermiona je dobila svojo različico Džuno in jaz sem postala oboževalka Slatana Sharmerja ali gospa Weasley.

Zabava je bila super-truper pravljično organizirana na sami Bradavičarki, če verjamete.

 Prve so otroci preizkusili klobuk izbruh. Tole je sicer Hedwig, ki se ni dala motiti, da klobuk ni za sove :).

Nato so imeli učne ure letenja.

Z gospo Ochrowt so presajali Mandragore.

 Hagrid je pravil zgodbe o zmajih. Najdaljšo učno uro pa je imel Raws in sicer o čudežnih napojih.

 Torte so bile prav tako v znamenju teme. Čudovita sova, zlati zviz in čarovniški cake-popsi 🙂

Hedwig se baše s klobuki.

Da pa ne boste mislili, da hodim samo po rojstnih dnevih sem se prijavila na spomladansko polovičko na Dunaju, da bom imela motivacijo za zimsko tekanje. Res je, da se zgodaj stemni in da po temi ni najbolj prijetno tekati sam. Zato sem toliko bolj vesela, da obstajajo dekleta s podobnimi željami. Miss Deha se mi je ta teden pridružila na popoldanskem teku po Rožniku in v zadnjem trenutku se nama je pridružila še tekačica z lučko (midve sva jo pozabile). In prav lušno je bilo.
 V petek sem bila kar pošteno utrujena, saj se je naš inštruktor plezanja odločil, da nam bo okrepil stabilizatorje (celotne trebušne mišice), bojda je to pot do napredka.  Mogoče bom imela pa na stara leta raven trebušček :))). Vaje  res niso od muh in po pravici, sem upala, da bo Jeklenka odpovedal petkov “Čvek tek”. Malo pred 20h pa je pozvonila in bila že dobro ogreta, saj je pritekla iz Rakovnika do centra. Obula sem superge, vzela lučko in stekli sva v temo. Tekli sva okoli Rožnika in edino kar se spomnim je, da je bilo na kolesarski stezi na Večni poti tema, z veliko začetnico. Kilometri so tekli in sploh nisva uspeli vsega prečvekat. Domov sem se vrnila z bistveno več energije, kot sem jo imela pred tekom. Tako da upam, da nadaljujemo v tem tempu, ker zima bo še dolga. 🙂


by 7 komentarjev

Delovni vikend :)

Pa je bil spet en vikend v smislu :” KAJ MI JE TEGA TREBA? ” Lumpi sem namreč obljubila torto  Angry Birds. In ker sem se lansko leto namučila s smrkci in tičino maso (nič me ni izučilo), sem si letos zamislila cake popse v stilu Angry Birds-ov. Ali pa zgolj take male biskvitke na torti…  Vse bi bilo lepo in prav, če bi  že kdaj v življenju delala z belo čokolado. Lumpa se je javila za glavno pomočnico. Ta-velika je  bila namreč celo dopoldne na Coder Dojo in naredila igrico. Midve pa po nakupih. In nato pri peki. Spekli sva dve pecivi. Eno za torto in drugo za mala peciva in vmes še pripravili kosilo. Že kosilo se nama je zalomilo, no bolj meni, kot lumpi. Pa kako lahko zamočiš lazanjo? Vse je mogoče! 
Nato sva naredil kroglice, dokaj uspešno in topili belo kuverturo. Nikakor se ni hotela lepo stopiti in ko sem stisnila barvo, se je sesirila. Ponovim postopek, ta se je lepše razpustila vendar v stiku z barvo se je zopet sesirila. Obupana brskam po netu in povsod navajajo, da je ta bela kuvertura v 6 kockah najslabša, da bi morala imeti Mannerjevo kuverturo. Torej druga polomija dneva. 
 Imam navadno rjavo kuverturo in poskusim s to. Nič ne bo s ptički na palčki in z Lumpo naribava malo čokolade in poiščeva še kokosovo moko in rešujeva situacijo. Lumpa mi je hotela biti malo preveč v pomoč in glede na polome sem bila že malo obupana, zato sva se zmenili, da jih ona le posuva in namakanje v kuverturo prepusti meni. Na koncu sploh ni izpadlo slabo, za prvič. Samo z jeznimi ptički, pa nimajo nobene veze.
Torej torta se bo mora spremenit v pujska ali pa ptička. Na koncu sem  jo rešila tako zelo na hitro, da sem zarisala jeznega ptiča s čokolado in pobarvala z obarvano smetano. Za rdečo barvo se moram zahvaliti sosedi, ker te je meni zmanjkalo, že pri zasirjevanju čokolade. Lumpa je bila zadovoljna. 

Sem pa Manimejkerju zabičala, da naj me drugič opomni naj ne pretiravam, ker me je glede na hormonsko ne-ravnovesje ( tisti dnevi v mesecu ) vmes dajalo precej slabo razpoloženje ali OBUP. Mar bi nardila dve torti in šla v Mullerja po dve vreči bombonov in jih potresla po torti. Seveda bi lahko cake-popse tudi naročila, tule. Vendar potem ne bi mogla pisati te zgodbe in se v soboto  ob neuspehih smiliti sama sebi. 🙂 
Nas ta mesec čaka kar še nekaj pestrih praznovanj, kaj pa vas?