predpasnikov po naročilu moje mame, ki jih bo delila kot darila.
Blago je Ikeino, daleč najbolj kompaktni bombaž, po prijetni ceni in čudovitih vzorcev. Vsak je malo drugačen, dva ne bosta enaka. Naročnica jih še ni videla, upam da bo zadovoljna z njimi, še bolj pa prejemniki.
Tule pa nekaj primerov:
Še vec smrekic:
Morda bi raje medvedke? Lahko so tudi špangice, pa ne sam za pupe. No za pogumnejše ali pa za otročje odrasle, kot sem jaz sama. 🙂
Niso pa vašem okusu, niso vaših barv?
Kaj pa tele?
No imam pa tud čist nove ” KOLAČKE”.
Če mi jih bo kej ostalo, bodo pa takole za dekoracijo.:)
Majhnih daril nikoli ni preveč!
Pred 4 leti in še malo, sem iskala varstvo za našo takrat 1. letno lumpo. Želela sem si, da bi lumpo pazila neka gospa (pazila je kar nekaj otrok v okolici), ta pa je tik pred mano obljubila varstvo nekomu drugemu. Zato sem prek spleta dala oglas in tako povabila na “razgovor” nekaj študentk in Ines. Ines je bila edini kandidat, ki je imela svojega otroka (takrat 15 ali 16 letnika). Ne spomnim se več po kakem ključu sem jo izbrala, ampak odločitev je bila vsekakor prava. 🙂
Z malo lumpo sta se veliko potepali, hodili po sprehodih (čuvala jo je po 4 ure) in se imenitno zabavali, dokler lumpa ni šla v vrtec. Vsa ta leta, po varstvu, pa smo ostali v stiku in včeraj je puncam prinesla čudovita darila.
Slike je sama naslikala in ne bi ju mogla bolje zadeti. Pašejo jima tako karakterno kot dejansko v prostor.
Ines še enkrat hvala. Zlata si.
Tele so čist sveže, za popestritev zimske garderobe. Čeprav priznam, razmišljam tudi o tisti ta veliki, ki bo najvrjetneje v loncu, sam da jo izberem! Če boste že pokukali na njihovo spletno stran, si za razvedrilo preberite še Pogosta vprašanja :D.
Kakšna bo pa vaša?
Tri vikende zapored praznovanja in vse več ali manj v tej megleni Ljubljani. Sej jo imam rada, sam kar je preveč, je pa preveč.
Na Steni so se menili, da bi se šlo čez vikend plezat, nekam na Primorsko. Manimejker je nekaj mutil glede nekih obveznosti, pa sem dala zelo na kratko vedet, da jaz grem na sonce, pa če se vsi na trepalnice postavijo in da bom plezala. Ne bom ne postrešček, ne varuška, ne mama, ne animator, …vstaviš lahko poljubno. Pa sej imam vse te vloge rada, samo včasih enostavno ne zmorem in hočem bit samo jaz, da nato spet zmorem, biti vse od naštetega.
Pa sva štartala relativno pozno okoli 10h, še po današnjega fotografa in via Črni Kal. Tam pa je bila ekipa že nabrana in kar lušno smo lezli. Sonce v skali je nenormalno toplo. Fotograf se je nasončil in načital. Jaz sem se nalezla, Manimejkerju pa tudi ni nič manjkalo.
Ob 16h, ko je sonce dol padlo je bila gostilna pod Slavnikom nabito polna, smo pa zato naleteli na še enega znanca in se nato odpeljali v Kozino na kosilo in domov.
Trenutno pečem še pehtranko (Manimejker jutri praznuje), malo prej pa sem v banji prebrala Dylan Dog-a . Hvala Primzi za družbo, fotke in čtivo.
Pomoje je bila popolna nedelja, upam da tudi vaša! 🙂
ad infinitum
Fashion by Almira Sadar
Ko bom velika, bom velik dietetik. Rastem pa hitro ;)
psihoterapija in svetovanje
tinasurfazavas 
You must be logged in to post a comment.