Category Archives: ilustracije in fotografije
Jesen
Retuširanje
Enkrat na morju se z Manimejkerjem pogovarjava o letih in nekako med vrsticami razberem, da on se pa ne stara. Ali pač, da zgleda mlajši kakor dejansko je. Ha, ha, ha!!! Pa takih je kar nekaj okoli mene! Teh, ki se “kao” ne starajo. Pustimo jih v iluziji, sej se bejbe na naslovnica Cosmopolitan-a tudi ne. O tem malce kasneje! Enim se seveda bolj vidi, drugim manj. Jaz sem včasih povsem presenečena, ko punce listata po svojih albumih in na kaki fotki ugledam sebe. Poleg tega, da dokaj pogosto spreminjam barvo in dolžino las, so spremembe tudi drugače vidne. Itak pa, da se v sebi še vedno počutim enako.
No in ker stvarem rada pridem do dna. Sem Manimejkerju naredila hiter retuš fotografije, kjer se oba pošteno smejeva. Za večji kontrast seveda (gubice okoli oči in ust so očitno številčnejše). Na Macu imaš v I-Photo retuširni čopič in v nekaj sekundah polikaš gubice, kako pegico, mozoljček, znamenje, karkoli že. Povabim ga k ekranu in nato stisnem gumb Undo. Kako je bil presenečen! 🙂 Tudi v Photoshopu se to naredi v parih sekundah, tako še malo bolj profesionalno. Za moje pojme precej NENARAVNO.
No zdaj pa k revijam. Včasih sem kupila, za na morje kako revijo, zdaj ne več. Vendar kljub temu opažam čedalje večjo photoshopiranje, že v samem mimohodu mimo trafike. Na naslovnicah so 50 letnice enako zlikane, kot 19 letnice. Pa kam to pelje? Pa ne samo zlikane, še telo imajo vse na enak način oblikovano.
Evo sem naredila eno hitro retušo, kar na sebi. Tako, ki ti vzame največ tri minute. Mislim, da je razlika očitna. Sem iskala kako fotografijo z neta. Konec koncev, pa sem svoje fotke že objavila na blogu in resnica je pač taka kot je. 🙂 Lahko se zlikam na vsaki fotki, vendar dokler ogledalo še nima photoshop programa, je vse precej nesmiselno. :)))
Pa lep začetek tedna vam želim!
Jonsko morje IV
Prednost ladje je tudi, da smo vzeli s seboj svoj avtek in tako smo lahko poljubno raziskovali plaže. Vsak dan se nam ni ljubilo, vsak drugi dan pa zagotovo.
Na Z strani otoka so plaže z drobnim belim peskom in belimi kamenčki. Manjši minus je, da se je navadno treba spustiti po številnih stopnicah in nazaj grede seveda vzpeti. Tudi 370 stopnic smo našteli :). So pa plaže sanjske. Na nekatere vozi ladjica. Tako na kako uro strese sveže kopalce in pobere že pečene. Ena iz med takih je bila meni najljubša. Imela je celo skale primerne za plezanje in seveda za kasnejši skok ( res globoko dno). Tu smo se potapljali. Jaz najmanj, naša najmlajša, pa se je izkazala za pravo malo sireno. Mislim, da bo letos s plavalnim tečajem nadaljevala.
Ko se je bližala polna luna se je vreme malo poslabšalo in na Z strani so se valili prav hudi valovi. Taki pravi surfaški in prav dobro smo se nazabavali z Hello Kitty desko. Manimejkerja je Mitch Buchanon wannabe spodil iz vode, ker so valovi postajali previsoki. Dejal je, da je slab zgled drugim in otrokom. Meni se je zakolcalo po pravi surferski deski (bo res treba diplomo spacat). Ampak tudi tale vožnja po peni je bila lušna. Res čudno, da nismo videli nobenega surfača (takega z desko) ob tako pestri športni ponudbi. Kasneje v lagunah so bili pa Wind surferji in Kiterji v takih valovih, da te k’r v želodcu stisne (žal nimam fotk- crknila baterija).


































You must be logged in to post a comment.