tinasurfazavas

Category Archives: osebna filozofiranja


by 3 komentarji

Teden brez

otrok je minil kot bi mignil. Kot vedno sem mislila, da bom opravila veliko več, kot dejansko sem. Pa tudi to je nekaj. Enkrat sem uspela celo na gin-tonik druženje s staro ekipo. Oblekice nisem oblekla ker je zahladilo. 🙂

 Eno popoldne sem z Jeklenko skočila na Šmarko in na poti nazaj še rešila uganko nedelujočega bojlerja. Pa nisem rabila niti fazenbriferja (nimam pojma kako se mu reče po slovensko), ki sem ga nesla s seboj. Ančka mi je sicer še po messengerju zatrjevala, da nima stikala za bojler. Ta se je čudežno pojavil na steni, ko sem se jaz narisala v stanovanju :))). Večer je bil tako še bolj zabaven.
Včeraj pa  sva skočila v Italijo na manjšo plezarijo. No še pred tem na pizzo v Kranjsko goro, ker sva precej pozno odrinila iz Ljubljane. Še dobro, da sploh sva. Vedno znova me preseneča, ko Manimejker naroči pijačo in hrano za oba in vedno znova postavijo pivo pred njega in sok z vodo pred mene :). Manimejker namreč ne pije alkohola, ko vozi ali pa če je sredi dneva, ali pa če… V bistvu zelo redko pije sploh kaj alkoholnega, če pa že, je zagotovo  predvideno. Če ste že gledali film Salmon Fishing in Yemen ,vam bo morda bolj jasno. Film je zelo lušen.

No plezala pa sva v Val Roman-i nad Trbižem. Ful lušno plezališče. Bila sva čisto sama. Tik pred odhodom sta prišla še dva Slovenca, tako da smo imeli menjavo. Ninja, sem moraš nujno Zajklo peljat. Smeri so dolge in lahke in res lepo navrtane. Zlezla sva bolj malo, morda ker so bile temperature tako ugodne in želodček tako lepo poln, da bi se nama prej prilegel spanec, kot plezarija.
Za konec sva se odpeljala še do Rabeljskega jezera, kjer sva si privoščila Gorenjko in ker je bilo že pozno in je senca že legla na jezero, se za kopanje nisva opogumila. Vseeno je bilo lušno.

Tele Rabeljske špice so pa nadve mamljive. Bo treba pogledat koliko poti vodi tja!


by 8 komentarjev

Ponedeljek, ki ni po moji meri

Vikend je bil poln nekih dogodkov, rojstnih dnevov, piknikov, pakiranja… Najmlajša se je odpravila z vrtcem na letovanje in v zadnjem trenutku je bilo treba se milijon stvari nabavit. Med drugim še kopalno brisačo in jo še olepšat. Brisače so namreč v tisti trgovini na vogalu nasproti name pod Konzorcijem 70% znižane in sem eno navadno priredila  plažno.

Pa še vedno mi delajo težave fantovska darila. Tole sva v zadnjem trenutku sčarali.;)

  In ponedeljek sem po oddaji deklet kar nadaljeval s tekom čez Rožnik, doma pa me je čakala takale malica.

 Muslije sem snedla že pred tekom, ker ne moram teči na prazen želodček.  Manimejker, ki sam res ni jutranji tip, se trudi sodelavce pripravit k bolj zgodnjim prihodom v službo in jim peče rogljičke. Fino ne?
Z Miss Retro sva se namenile v Škofjo Loko po pletenine. Prišla je pome s 5 dni “starim” avtomobilom in ob vse mogočih debatah sva hitro prispeli v Gorenjsko predilnico. Spet sem nakupila mnogo več kot sem se prvotno namenila, pa še bi če me ne bi že lakota meglila vid. Na poti domov obe toživa o lakoti. Jaz sem sicer že imela dva obroka Miss Retro pa je bila menda se tešča  (en stiroporček ne šteje) in ob vneti debati, kar na enkrat zagledam avto, ki se iz ne-prednostne ( najine leve strani) poda na glavno cesto. Zavpijem, stegnem noge in roke predse in v parih sekundah zaviranja se mi odvija marsikateri film. Bum! Si O.K. ? Vprašava eno drugo in Miss Retro je povsem mirna, jaz pa sem že v šoku. Stopimo ven, policaj je slučajno za  nami. Voznik drugega avtomobila že kadi in pravi, da prizna krivdo, ker naju bojda ni videl. Res je bilo,  da sem tud sama imela občutek da se je podal na cesto,  kot da sva nevidne. Nihče ni huje poškodovan. To je najvažneje! Papirji, policaji, debate, neprestano klicanje, pa policijo, pa na zavarovalnico, pa avto vleko…Vse skupaj se je pošteno zavleklo in ker imam vseskozi težave z vratom in glavoboli in sem  takoj po nesreči občutila spet boleč vrat, sem se popoldne odpravila še na urgenco. Kar sicer ne vem, če je bila najboljša ideja. Od vsega me sedaj najbolj skrbi, ker piše na izvidu, da na skeletu ni zaznati “svežih poškodb”. Torej stare pa so, ali kako? Ah, bo že!
No danes je že sreda in zopet sem tekla. VROČE je in prav je tako!
Pa počitnice so tik pred vrati, se jih že veselite?


by 3 komentarji

Končno nove

Ja že na Kraškem maratonu sem bila ob dva nohta zaradi starih superg, pa sem še kar vztrajala tako da so mi na trojkah dobesedno razpadle 🙂 In ko se je to zgodilo sem le preverila, da jih imam že vsaj dve leti in da so seveda pretekle več kot 1000 km in da se jim leta le poznajo. Pa sem se odločila, da bom šparala:) in sem šla s kupončkom od teka trojk v Intersport. Prijazni prodajalec se je z menoj ukvarjal vsaj 45 minut in na koncu nisem kupila nič:(. Nisem si upala vzeti Nike-ic brez blaženje, ker sem nekoč imela zelo boleče koleno od premehkih copat. Pa občutek mi pravi, da moram imeti en copat, da si ga obujem in tečem kot se mi zahoče. Seved bi rada znala tudi bosa tekat, sam sama vem, da to ne gre iz dons na jutr , čeprav mislim da ne tečem več na peto, vem pa ne! Drugače so se prejšne Nike-ice izkazale, razen na zadnjih dveh tekih, zato sem poiskala enak model na internetu. Telele.

O.k sam na te pa ni nobenega popusta, pa še med dražjimi Nike-ovimi modeli so :(.
 V končni fazi sem malo popustila in jih naročila iz Anglije, sicer v drugi barvi (niso imeli te barve v moji številki) so bile pa 30% cenej. In takele so čist lepe, ker jih še nisem sprehodila v dežek, jih je škoda.


by 7 komentarjev

Hvala in prosim

Mame se na  pikniku pritožujemo nad gospodinjskimi deli. V smislu, da jim ni konca ne kraja in da je skos vse “razsukan”.
Seveda sem ob tej priliki razkrila  mojo najnovejšo vzgojno metodo. Punce imata že od nekdaj omejen čas na iPad-u. Večinoma ga uporabljata samo čez vikend, ker čez teden smo večinoma leteči. Lepega dne ugotovim, da čez teden letam z otoki po dejavnostih, čez vikend jih pa vse pedenam od riti do glave, kosilo, perilo, pa pospravljanje, pa nakupovanje, pa… Oni pa vsi na računalniku sam čakajo kdaj jim bo kaj v usta padlo. Pa sem malo zaropotala, razmislila in podala rešitev. Sistem je podoben, kot sem ga nekoč zasledila pri moji osebni pravnici. Sicer je bil njen cilj, možu dokazati, da potrebujeta dekle ali žensko za pomoč pri gospodinjstvu. Cilj je bil seveda dosežen. 🙂 No, pri nas so točke v vrednosti minut za igro na  Ipad-u. Minute pa nabiraš z opravljanjem posameznih gospodinjskih del. Pometanje, sesanje, obešanje perila, pospravljanje posode…
Prvi vikend je bilo super. Srebam kavico med tem, ko velika obeša perilo, mala pa skače z metlo… Seveda sta ob tem pozabili na dela, ki jih drugače že dnevno opravljata, pospravljanje postelje,  copatov,  čevljev… Tako sem na seznam nabila še minus točke, za Ne-opravljena dnevnega dela. Ja sej vem, zagovorniki “Hvala in Prosim” se križajo. Samo jaz sem se naveličala tega prošenja, ker ga noben pri nas ne sliši, le kadar pride iz njihovih ust, pričakujejo da bo takoj uslišan.
 Opozarjam pa,  da so seznami samo za striktne starše. Ker le tako delujejo. Aja pa niso primerni za perfekcionistične starše. Ker tla niso perfektno pometena, tudi perilo ni obešeno po standardih moje mame, pojstle niso po vojaško poravnane, je pa iz meseca v mesec bolje in počasi imam občutek, da nisem več sama za vse. Pa seveda se kdaj kje pogleda čez prste pa kdaj za kako res dobro opravljeno delo poleg pohvale podeli še nekaj točk. Samo tega ne sme biti preveč, ker potem niso več toliko vredne.

 

Pa ko si brišeta minute morata vseskozi računati in moram reči, da zelo gospodarno ravnata z minutami, nikakor si jih ne upata vseh izrabiti. Kako je pri vas?


by 2 komentarja

Ni da ni

En dogodek, dva rojstna dneva, ena migrena in en koncert. Danes pa sem si po vsem tem privoščila supertruper masažo.
Če pogledam nazaj je bilo vse skupaj super. Tudi gospa na M. je bila v kali zadušena in se ni razvila do onemoglosti.
Kar se tiče dogodka, bodo starši navdušenih pobalinov kaj več povedali, oziroma so že :). Naša umetnica je bila zadovoljna, vendar ni pokazala kakega večjega navdušenja, je bila seveda med mlajšimi člani in po pravici še nismo imeli časa za pobiranje vtisov. Njen oče – Manimejker je bil navdušen. Mi je pa na koncertu priznal, da bo odslej malo bolj gospodaren s svojim “prostim” časom.

En rojstni dan sva starša prešpricala in upam, da so naju otroci dostojno zastopali in da bo darilo uporabno :).

 Drugi rojstni dan pa je bil od moje najljubše nečakinje, ki je praznovala že 12. rojstni dan. In kot se za tako veliko punco spodobi, je prevzela celotno motivacijo in organizacijo otrok v svoje roke. Tako da smo starši mleli hrano in najrazličnejše teme :). 

Koncert je bil energičen. Punca ima res veliko energije. Mi je bilo pa hecno, da sem na koncertu in vidim na oder brez, da se neprestano dvigam na prste. Same babe in sem ter tja kak par. Manimejker je rekel, da se počuti velik.

 Masaža pa je bila nadvse sproščujoča in medtem, ko tole pišem se skušam držati navodil maserke (moje drage sestrične) o pokončnem sedenju, pa mi nikakor ne uspe, ker sem vsa razrahljana.
Lep začetek tedna vsem skupaj!