Zadnjič nekaj tarnam Manimejkerju v zvezi z nekim naročilom in kje jaz najdem take ljudi. Pa me gladko malo zavrne : “Taki so vsi naročniki!” Malo sem se zamislila in potem me je prešinilo:”Res je!”.
Ljudje, ki imajo zelo slabo predstavljivost si najemajo oblikovalce, arhitekte, stiliste ali pač neke svetovalce in jim hkrati tako solijo pamet, da na koncu, ko le ti popustijo naročnikom, z zmazkom ni nihče zadovoljen.
Res se mi je že zgodilo. Pa ne samo enkrat. Ljudje mislijo, da imajo nore ideje in se jim zdi (v mojem primeru) čist preprosto, da če znaš šivat, uletiš v trgovino z blagom, kupiš blago, ukrojiš in ulalal imaš fantastično obleko – Noup.  Tem istim ljudem,  bi se zagotovo že zataknilo pri skici. Pa tudi iz dvo-dimenzionalnega prostora v tri  ni najlažje. Sploh pa se zaplete pri blagu,  ponavadi ni take barve v takem materialu kot bi hoteli. Pa tudi povprečen človek nima manekenske postave in ima sigurno kako pomankljivost, ki jo želi skriti.
 Sej vem da Berni zdaj misli, da je ona na paleti, ampak pišem čist zaradi nekih drugih naročil. Hotela sem povedat, da če grem k zobozdravniku, mu najverjetneje ne pametujem kako naj mi zaplombira zob in mu zaupam, da bo naredil tako, da bo zame in za moje zobe najbolje. Enako pričakujem tudi od ostalega zdravstvenega osebja in od mehanika, ki mi popravlja avto,  od odvetnika, ki mi piše tožbo, od učiteljic, ki mi učijo otroke,  mogoče sem kdaj pametna na treningu plezanja, ampak večinoma, če nekoga prosim za nek nasvet, ga skušam poslušati in ga ne silim, da dela tako kot jaz želim, le zato ker sem jaz plačnik.
No, pa sem se malo spihala. Meni je lažje, vam pa najbrž n’č jasno.
Pa naj vas sonce greje tudi čez teden.

Vedno znova pozabljam kako je s šivanjem in z blagom. Osnova se nikoli ne začne pri skici, vsaj v realnosti ne. Seveda lahko narišeš supertruper stvar, lahko  tudi potiskaš blago v svojem vzorcu, sam prve moraš najti osnovni material. Saj se spomnite mojih poletnih kiklc. Dobre so bile zaradi ekstremno supertruper Kenzo bombaža. Ni da bi človek kupoval poceni material, ker potem dobi poceni robo. Moja zimska kiklca, se je po prvem pranju ali  pa že ob prvem nošenju, tako zmuckala, kot da bi jo nosila tri sezone in ne dvakrat. Ne kupim več materiala, ki mi je že v trgovini sumljiv. Ampak res ne!
Tako se tudi zatakne, ko najdeš nek material, ki super ustreza tvoji zamisli in ideji, žal pa ga zaloga trgovine ne premore v dovolj veliki količini in nastane nova omejitev. Preden se sploh lotim popravljanja osnovne zamisli, sem tokrat vprašala v trgovini, kaj mi sploh lahko ponudijo v taki količini, ponudba je skromna, ampak sem nekaj našla. Seveda pa je snovanje neke zamisli vedno tudi finančno omejeno. Najbolje je, da veste koliko. Drugače se vam lahko zgodi tako kot meni. V fazi pred nabavo materialov in v delovnem zagonu izvem, da je budget tako nizek, da tudi če sama naredim povsem zastonj, ne pridem skozi. Kljub poplavi poceni tekstilnih izdelkov, ne najdem tako poceni izdelkov, da bi čez prišla z budgetom namenjenim za projekt. V prevodu: Če odmislim nabavo materiala in izdelovanje po zamisli, bi še vedno težko našla, tako poceni izdelke, da bi jih podala kot stilno podobo. Pri tem,  jaz ostanem brez ficka v žepu, kvečemu s praznim tankom in zapravljenimi urami dela .

Vir slike: http://www.facebook.com/photo.php?fbid=321866967839739&set=a.166672123359225.45101.100000493141297&type=1&theater