tinasurfazavas


Nedelja je…

in zunaj je sonček. Ena Lumpa je ponoči lajala ( lajajoči kašelj) in večkrat prišla na nočni obisk,  vendar zjutraj je bila dobrovoljna in dovolila sem risanke. Seveda sem to izkoristila tudi jaz, ki tega nočnega bujenja nisem več vajena. Pozni zajtrk, priprave na kosilo in lahkoten tek po Rožniku. Hecno je, ko ti komaj prisopihaš na vrh, drugi pa se tam bašejo s flancati. Ja malo fovšije pa mora bit, čeprav je bila najbrž obojestranska. Res sem pogrešala tek po snegu. No v Ljubljani ga je le za vzorec, ampak čez mostiček je pa le zaškripalo pod nogami. Po-kosilska zaspanost me je že minila in grem še malo v ustvarjalni kotiček. Mogoč, pa končno dokončam tri nedokončane projekte :).

Slika je sposojena z neta.

Tole je, bo, moja pomladna inspiracija. Lepa ne?


Gradovi Kralja Matjaža

V sredo sms:” A bi šli vi na Gradove Kralja Matjaža?”. Vrnem : “Bom dala na družinski posvet!”. Pošljem :”Je bilo sprejeto, pridemo!”. V četrtek dobim urnik, seznam potrebnih stvari  in načrt na mail. Ups! O.k. to da smo v ekipi je sicer cool, edino tista ura pričetka ob 9h na drugem koncu sveta mi ni bila najbolj jasna.
Osnovna ekipa se je tja odpravila že dan prej in so v bližini tudi prenočili. Mi pa smo si navili budilke za 6:30 in se celo ob 8h res usedli v avto. Čeprav zdaj, ko to pišem, razmišljam, da smo me delovni dan ob 8h v šoli, pa ravno tako zajtrkujemo in navlačimo vse te cunje,  torej niso problem otroci, dragi Manimejker. No, sam ti je šlo pa kar dobro:).
Pot je dolga. Tja grede smo šli čez Velenje, Topolščico in nato v Črno in prispeli v Podpeco.
Pričakala nas je uigrana ekipa “Kronca”, sonce in začrtan krog z nekaj temelji.

Lumpi sta se zelo, zelo razveselili snega. Dobili sta nalogo nabiranje snega in občasno sta se pripeljali na kockah. Pa tudi snežni tobogan jim je bil po godu.

Jaz sem imela bolj gradbeno vlogo (mogoče ker je moj oče gradbenik):), in sem rezala kocke v zidake, res lušno. Načrt za Kronco je zgledal takole.

Vendar so se proporci malo spremenili. Zasnovali sta jo dve krajinski arhitektki vendar se je med samo gradnjo malo povečala in ne boste verjeli končana je bila kake pol ure prej kot je bilo potrebno. Kljub enostavnosti na prvi pogled, vse skupaj ni tako enostavno. Sneg je bil namreč umeten in tako čudno suh, da se npr. ni dalo krogelj delati z valjanjem, ampak so zahtevale kiparsko obdelavo. Na srečo smo imeli mladega nadebudnega oblikovalca z zlatimi rokami.:)
 Na koncu smo imeli največ dela z iskanjem sedme svečke za v kroglo in jaz sem jo našla, vendar šele doma, skupaj z Mufni, ki prav tako niso moji!
Objavljam še nekaj delovnih fotografij in tudi drugih nedokončanih izdelkov. Morski pes je bil na kocu moder in eden izmed mojih favoritov, kot tudi veverica iz Ice Age. Pa zagotovo so tud Angry Birds-i zažgal v vseh barvah…


Ekipa in dokočana Kronca.

 Zadnja fotka pa je od bogsigavedikoga s FB strani, ker mi smo žal odrinili pred temo. Punci sta začeli zmrzovat.
Ob pogledu na našo dokončano Kronco smo se vsi skupaj strinjali, da se nam od daleč vidi, da smo iz Ljubljane. Kaj pa vam?

Dodatek:

Dobila sem naknadno obvestilo, da je ideja  prišla s Primorske in je bila zasnovana kot veternica. Sam ker Primorci niso uspeli priti,  smo jo Ljubljančani predimenzionirali in preoblikovali v Plečnikovo krono. 🙂


8 komentarjev

Hrana pa to …

Zaobljuba je bila, da bom to leto bolje jedla. In res sem bolj pridna. Včasih sem baje veliko govorila o hrani, tako pravi Manimejker,  ki mu je dogodek dneva kosilo. Vse kaže, da sva zamenjale vlogi,  Manimejkerjev današnji  twit :). 
Jaz pa sem si danes v pomankanju časa, spekla jajca s slanino in si jih postregla z veliko skledo motovilca. Jajca s slanino so mi prinesla kar nekaj spominov. Veliko hrane je vezano na določeno osebo, dogodek ali čas. Npr. včeraj sem si skuhala proseno kašo, to nam je babica postregla v veliki glineni posodi zabeljeno z maslom (mljaska). Mislim, da je bila to ena izmed mojih ljubših jedi v otroštvu. Sploh imam rada žitarice, pa si vzamem čisto premalo časa, da bi se jih naučila bolje pripravljati. Katero jed iz otroštva, ki ni tako navadna, pa se je vam vtisnila v spomin?

Nekaj takega sem pa zadnjič videla pri HOUSE-u in se mi zdi najbolj slasten šopek spljoh!


1.

 objava letos.

Jaz še zmeri smrkam in posledično smo se cele praznike doma svaljkal. Ne spomnim se, kdaj smo se imeli nazadnje tok lušen. No enkrat smo skočili na Rožnik in en krat na Šmarno, aja,  pa tudi v Glinščici smo se malo obešal, ampak to je pa več ali manj vse, kar smo se premaknili od doma. Razen do babic :).  In enkrat, ko so bile punce pri babicah sva šla v kino, PRIPOROČAM!

Jaz nisem narejena, da nič ne migam (posledice je čutiti vse okoli mene) in ker mineva že 5 teden brez aktivnosti, sem si danes ponovno nastavila gospoda Asics-a in  opravila en krajši tek, navkljub kašlju in smrkastemu nosu. Pasalo je!
Mam pa eno malo zaobljubo, no pa tudi eno veliko, ki je še ne  povem:))). Mala je mogoče malo hecna, ampak v bistvu velikega pomena zame in sicer obljubljam, da bom v tem letu bolje skrbela za svojo prehrano. Ja sej vem, malo se čudno sliši. Stvar je pač taka, da sem po Lj. Maratonu, razočarana odšla do gospoda zdravnika, mal pojamrat, da sem mal preveč utrujena in pač, da se mi neki ne zdi čist v redu in naj mi on kri pogleda. Po mojih pričakovanjih ni bila O.k. Seveda pa je tako mene kot njega zanimalo, kje je izvor moje slabokrvnosti? Zaenkrat kaže na prehrano:(. Jaz sem sicer vsejed vendar meso uživam tako redno, kot uživam redno solato:).  Khmmm…. problem je v tem, da kar se tiče hrane sem  lena. Rada pojem kaj dobrega, samo kaj, ko gre toliko časa za pripravo dobre hrane. Pol pa hop hop, nekaj na hitro in to je največkrat sendvič in letim skozi dan na enem bornem  sendviču, mogoče dveh, največkrat pa zvrnem povrhu še kavo, da še tisto o.k. uničim.
Torej plan je, da si večkrat kaj skuham in da poskrbim za svoje zdravje, ki je trenutno zelo, zelo načeto. Danes sem si skuhala široke rezance s porom in korenjem ter solato (radič s pinjolami in parmaznom). Dobro je bilo:)!