tinasurfazavas


Trening za dve

Včeraj sem dobila prilogo od Dnevnika, Triatlon, od svojega očeta:). Seveda sem skoraj že vse prebrala med večerno peko mafinov:). 
Danes popoldne, pa je imela mlajša lumpa tudi slavje, praznovanje so vrtičkarja, midve z veliko lumpo pa sva se napotili na skupni trening. Ona na kolo, jaz pa v superge. Sicer je ona tudi hotela teči, ker bi rada premagala A-jevke na prihajajočem krosu. Pa sem ji obljubila, da se bova nekje zamenjali in bo tudi ona tekla. Ko sva prišli ven iz stanovanja, sva morali spremeniti smer. Nad Rožnikom se je kopičil velik črn kapljav oblak.
Šli sva v smeri  Koseškega bajerja. Lumpa je vseskozi klepetala in seveda poudarjala, da je izi-bizi kolesarit poleg mene. No pri bajerju sva se zamenjali in Lumpa je pretekla cel krog okoli bajerja in zraven še vedno klepetala. Po krogu sva si malce odpočili in zopet zamenjali vlogi. Domov sva šli malo čez Tivoli in čez klančke, da sva potrenirali prestavlanje brzin na kolesu in domov.
Prav lušno je bilo. Lumpa je prekolesarila 8km in pretekla 600m jaz pa ravno obratno. 🙂

In kaj sem hotela povedat. Hmmm? Včeraj sem prebrala, da se mati 5 otrok (najmlajši 2,5 in najstarejši 9) poleg službe ukvarja še s triatlonom.  Tudi blogerica, ki ji že dolgo sledim, mati 4 otrok je zagreta triatlonka. In je res navdihujoča s svojimi zapisi.  Da o tem, kako tečejo tudi v 7 mesecu nosečnosti niti ne govorim.
Uglavnem, najnovejše ugotovitve:
– vse se da, če se hoče
– vzgoja z zgledom, je daleč najboljša izbira
– pa čim manj komplicirat


4 komentarji

Aprilsko sonce

Uspelo nam je. Vse do Rovinja.
Naša 4 letnica se je izkazala tudi  kot fotograf (sva z Manimejkerjem oba na fotografiji).

Morje omamno diši, sonce pa je  čisto premočno. Nisem si mislila, da že aprila potrebujemo sončno kremo z zaščitnim faktorjem.

In da se še malo pohvalim, zimski treningi se mi poznajo. Predvsem, se ne tresem! 🙂


2 komentarja

Tekanje

Napoved za vikend je bila lepa in tako sem si obetala prvo letošnjo plezarijo v skali. V petek je velika Lumpa malo kuhala, vendar je v soboto vročina izginila in smo jo pripisali utrujenosti, ter se v nedeljo napakirali za izlet v Rovinj. Šment! Pred Vrhniko je mala Lumpa že bruhala :(. Obrnili smo in do doma, je vajo še enkrat ponovila.  Tako sem namesto plezanja imela generalno čiščenje avtomobila. Punci, pa sta prvikrat preizkušali naš balkon in moram reči, da se v takih primerih res dobro obnese.

Posledično sem se v nedeljo odpravila na svoj drugi tekaški trening in moram reči, da zavedanje o moji slabo-krvnosti prav nič dobro ne sede moji psihi. Vseskozi se počutim zadihano in utrujeno in sploh rabim dolgo, da se prepustim, pravzaprav prej obupam. 😦

V ponedeljek je zakuhala še mlajša in to kar do konca. Vročine nisem mogla zbiti niti za 0,5 stopinje. Zvečer sva bili obe tako utrujeni, mala Lumpa fizično, jaz pa psihično, da sva končali na infekcijski. Sreča, le za eno noč.  Prav smešno je, kako sva se obe počutili ujeti v tisti mali sobici in takoj, ko sva izvedeli, da bova “izpuščeni”, sva postali zelo nestrpni.

No danes zjutraj, pa se je starejša zbudila z zalepljenim očesom in zopet je sledil obisk pediatra za antibiotično mazilo za očke. Do nadaljnjega sem se preimenovala v “zasebno negovalko na domu”. In glavni šport je tekanje od zdravnika do zdravnika, ter vmes še v trgovino po živež!

Zahvaljujoč dejstvu,  da sem po prihodu Manimejkerja domov svobodna, sem se odpravila na svoj tretji tekaški trening in moram reči, da je tek danes  končno dobil svoj namen (osvobajanja).

Jutri pa skalabriram svojo urco, da bodo treningi tudi bolj verodostojni. 😉


Novo kolo

Pred 6-mi leti sem si kupila Familly bike. Super truper kolo, ki je bilo tudi super-truper težko in ga ni bilo najlažje nositi v klet. Sedaj, ko smo se preselili ni nič lažji dostop do kleti, ki pa so verjetno še manj varne, sem se odločila da ga prodam :(!
Kolo sem imela res rada, saj sem v sprednji sedež lahko naložila zelo veliko napoljnjeno vrečo najboljšega soseda. Vendar punci sta sedež prerasli in zanimanje za Familly bike, ki jih žal ne delajo več, je res veliko. Tako sem ga prodala in ostala praktično brez kolesa.
Premišljevala sem o novem kolesu. Potrebujem ga. Za prevoz po mestu in do bližnje okolice, predvsem pa bi potrebovala veliko, res veliko košaro, da lahko vanjo naložim  tudi “fasungo” :).
Tako sem si zamislila, da si bom kupila rabljeno kolo kar na Nizozemskem. Tam imajo veliko izbiro mestnih koles. Takih pokončnih, na katerih se voziš kot gospod 🙂 (primzizem). Svoj namen sem omenila lokalnemu klesarskemu mojstru, ki mi res pogosto menja zračnice (sej ne da jih ne znam sama, le odročno je to delo v stanovanju). Opozoril me je, da naj ne kupim takega z notranjimi prestavami, ker me bo menjanje zračnice stalo precej več kot zdaj in da pokrovi za verige iz obeh strani, baje tudi niso zaželeni v njegovi delavnici. 🙂

No takega sem imela v mislih:

Vendar ta ima vse, kar ne bi smel imeti! Pa še nov je in NI za v našo klet.
Videli smo res veliko koles. Kupiš lahko tudi vse možne dodatke za kolo. Od prevlek za sedež, čudovite torbe, košare (obvezno okrašene z umetnim cvetjem), stojala za košare…

Tudi tile, ki smo si jih izposodili v hotelu so bili precej simpatični.

Nekaterim je bilo kljub nizkim temperaturam že zelo vroče!

Tole ogromno varovano parkirišče, pa je na železniški postaji,  kjer imajo tudi servis in prodajo starih koles ;).

Tale je prišel z mano v Ljubljano :)!
Še malo ga našminkam, pa bo tak kot tisti na 1. fotografiji ;).