tinasurfazavas

Category Archives: Rekreacija in šport


by 3 komentarji

Pogumni tretjič

Bolje rečeno: Neorganizirani! Namesto da bi izkoristili izkušenost, smo se lovili kot kaki fazani:).

Moj brat je pridno treniral in tako pogumno stekel naprej že na ravnini. Midva z Manimejkerjem sva se pritoževala nad njegovo nevzgojenostjo in tekla v predvidenem tempu. Mogoče kar malo prehitro. Pod Golovcem me je že zmanjkovalo in nekje sredi klancev sem Manimejkerju samo pomahala in upočasnila. Kmalu pa tudi hodila. Gužva je bila res velika. Piskal mi je v ušesih in stiskalo me je v mečih. Ajajaj Tina, Tina! Pa je šla strategija v tri k…! Pomislila sem, kako bi mi prav prišel kak sladkorček, jaz pa valjda brez vsega. Če dobro pomislim, sem cel teden preskakovala kosila in jedla res ne-pripravljalno. Testenin sploh ni bilo na jedilniku, pa so drugače pri nas vsaj dvakrat, če ne trikrat na teden. Ja nič, nekdo more biti najšibkejši:(.
Fanta sta jo ucvrla naprej, saj nabrž nista pričakovala, da bo mene tako zvilo. Na vrhu Golovca smo se kasneje tako lovili, da sem tekla še nazaj po Manimejkerja. Torej totalno neorganizirani! Vmes so nas prehitele še Mične sestre (čisto sveže novinke). Ja to pa res ni za nikamor! Po klancu navzdol smo spustili in je kar šlo. Tudi mimo Mičnih nam je uspelo. Na ravnini pa me je zopet pošteno pobiralo. Fanta sta me priganjala, vendar moči ni bilo nič več. ŠKODA!
Prepričana sem, da smo bili res dobro pripravljeni. Vendar kje men pamet, da nič ne jem in kje fantoma pamet, da me pustita samo. Drugo leto pa spet.
Rezultat je bil seveda boljši kot dvakrat prej, vendar nikakor ni niti blizu zastavljenemu:)


by

Dobrodelni teden

Glede na trikratno udeležbo v dobrodelnih akcijah ta teden, bi morala biti več kot zadovoljna sama s seboj. Vendar nisem. Skicirka je polna nekih idej, ki nikakor ne pridejo do svoje upodobitve. Pa ne samo skicirka, tudi indeks čaka, še na svoje finalne vpise, stanovanje na načrte…
No, pa da ne zaidem s teme:).
Danes smo seveda tudi čistili. Ekipa Mali čistilci.
Dodelili so nam odlagališče poleg smeti v Kosezah.

Vendar, ko smo se danes pripeljali v polni opremi, beri s sponzorskim kombijem, smo ugotovili, da so večino stvari že odstranili. Pred tednom dni je izgledalo kot divje odlagališče gum. Danes pa gum ni bilo več.

Nič hudega. Otroci so čistili okolico, z Manimejkerjem pa sva naložila žimnice, ostanke hladilnika in drugi kosovni material v kombi in ga odpeljala na zbirno mesto. Ocenili smo da smo očistili 2 m3 in kot prvi javili očiščeno odlagališče v Ljubljani.

Za nagrado pa smo si privoščili sladkanje v Kresnički. Super je bilo.
Na poti domov smo imeli še voden ogled po sponzorskem posestvu in dekleti kar nista hoteli domov. Dvorišče, otroci, konji, psi, ribnik…
Pa smo morali vseeno. Sama sem morala še na Formaraton. Odtekla sem slabe tri kroge. Definitivno je že prevroče za dolge tekaške hlače in definitivno nisem ljubitelj nažiganja krogov. Je blo pa vseeno lušn. Če bi imela še kako soklepetačico bi sigurno odtekla kak krog več. Zdaj pa na jagode s smetano in dan bo poln!


by

Lepo je bilo..

Zbudila sem se z polno glavo in smrkavim nosom. In kaj zdaj? Nič!
Pa sva šla. Na poti je deževalo. Kolegi so nama že dvignili štartne številke in v glavi sem se prepričevala, da primorski zrak vse pozdravi.
Bilo je kar hladno. Postavili smo se nekako bolj v sredino štartne ravnine. Fantje bolj naprej, dekleta in Manimejker pa smo ostali nekje v sredini. Kljub temu, da gre za rekreativno tekanje je pred večjimi preizkušnjami prisotna neka nervoza ali bolje rečeno trema. Mene navadno tišči na vodo.:) Tokrat smo punce razpredala na dolgo in široko, kdo ve kaj in zraven malo migale. Muzika je bila glasna, vendar ji nismo posvečale večje pozornosti. Sproščale smo z babjim čvekom in smehom. Nato pa me nekdo prime za ramena in pravi:” Dekleta, kaj ko bi bile vsaj 10 sekund primeru. Vsaj zdaj, ko igra himna in to Slovenska himna!” Seveda mu nismo ostale dolžne, sploh se ne spomnim kaj vse smo “siknile”. Čisto v obrambi. Priznam, situacija me je zmedla. Seveda sem prvih 5 km posvetila le razmišlanju o temu možaku. Super, sem se vsaj zamotila. Mi pa kljub vsemu ni jasno, kaj imata himna in patriotizem skupnega z rekreativnim tekom čez dve državi? Res rada tečem in navadno se mi na teh prireditvah dogajajo pozitivne stvari in zato tudi naduljem v tem duhu.
1.sem bila na Kraškem malem maratonu in res je lep tek. Vseskozi se malo vzpenja ali pa spušča, vendar ravno prav. Narava je čudovita. Tudi danes, ko je bilo slabo vreme. Razmišljala sem kako fino bi bilo imeti kamero na glavi, da bi lahko fotografirala vse te čudovite poglede na naravo. Vmes sem se spomnila vseh svojih tekaških prireditev, ki pa jih ni veliko, malo pa tudi ne (2 x 5 km, 2 x 10 km, 2 x 12 km, in 2 x 21 km). Če bi bil tole IQ test bi sledilo …? Mogoče pa res!
U glavnem čudovito je teči tek prvič. Za pomladni tek sem se odrezala odlično. Najhuje je bilo zadnje 3 km. Telo in glava sta bila za akcijo, noge pa niso hotele sodelovati. Torej potrebujejo še več kilometrine.
Na nove zmage.
Drugo leto pa spet, na Himno! Sam hočem obe!

Primerjava grafov z 14. Ljubljanskega maratona in 10. Kraškega:

Dolžina je pri obeh 21 098 m, samo uro je morda treba ponovno skalibrirat. Ampak čas je pa skoraj da identičen!


by 2 komentarja

V znamenju 10.Kraškega malega maratona

En večer sva z Miss 10 par of Camper ob lahkotnem čveku pretekli skoraj 10 km. Da o njenem vklaplanju Iphona in ob težavah branja podatkov moje ure raje ne govorim. Tekli sva misleč, da sva pretekli polovico manjšo razdaljo:)). Kmalu za tem, sem se prijavila na 21 km na 10. mali Kraški maraton. Mislila sem si, da mi 8 km tek ne predstavlja nobenega izziva. Vsak, ki je vsaj malo aktiven, lahko preteče 8 km brez predhodnih priprav (rabi le zdravo športno trmo). To zimo sem kar nekajkrat tekla in ker sem že jeseni pretekla 21 km in preživela, sem si zastavila višji cilj, kot dodatno motivacijo.
Vmes smo odšli na družinsko enotedensko smuko. Nekajkrat me je sicer mikalo malo potekati, vendar ob celodnevnem uživanju v smučariji na soncu, sem si ob večerih raje privoščila savno in čvek.
Po smučanju sem si rekla, da malo potreniram in odšla na dva 6 km teka po Rožniku. Enkrat sem skoraj bruhala, drugič pa skoraj izdihnila. Beda. Mogoče pa so mi med smučanjem zrasle mišice zaviralke teka. Groza!
O.k. Je kar je. Vem da sem po naravi trmasta, tko da bom pač grizla kokr se bo dal, pa upam da preživim.
Danes sem se bolj pesimistično podala na en daljši tek, da se malo preizkusim. Z Manimejkerjem sva se odpravila okoli Rožnika, vendar ker on nima večjih tekaških ambicij (mislim da je bil to njegov 1. letošnji tek – prijavil se je na 8 km) sem ga morala na 8 km žal zapustiti. Tempo mi je bil za malenkost prepočasen in ker se po Krasu sigurno ne teče le po ravnini, sem se pri Čadu zapodila še na Rožnik in nato po Jesenkovi poti do Hale Tivoli. Na koncu sem poskusila še zadnji kilometer vzdrževati nekoliko večji tempo in tako pretekla 12 km.

Statistika kaže, da sem letos tekla 7x in pretekla skupaj 50 km kar pa ni tako zelo malo.
Torej ni vse tako črno kot si sama pobarvam.

V nedeljo potrebujem le lepo vremo in močno psiho. Pa bo!