tinasurfazavas


V Črni Kal

smo jo mahnili danes. Puncam ni kaj preveč za v hribe, prihajata v tista leta, jaz pa nisem imela energije za bodrenje vseh in res se mi je šlo v skale. Ta velika je že spet nos vihala, pa sem rekla naj ostane doma, pa dobi navodila kaj mora opravit med tem časom… Seveda je šla raje z nami. Pridemo v Kal, kjer je vse drugače po požaru, in ta velika ugotovi, da se je vrhunsko obula. Visoke superge z ravnim podplatom. Seveda nimamo otroških plezalk. Nisva znorela, le ponovila vedno se ponavljaloči stavek: Kaj se vprašaš na vratih?  Kam grem in kaj za to stvar potrebujem? Seveda je imela preveč dela z živciranjem ostalih, da bi se to vprašala…

Ni važno. Plezala nisem od začetka poletja in ja, nisem v nobeni formi… Prvo smer sem se hudo tresla, v drugi tko navila da sem se vsedla, tretja je bla pa itak sem za tamale štrik potegnit… Ampak bilo je pa super. Toplo, mirno tko za martinčkat se. Ta velika je na koncu prosila, če bomo šli jutri tudi?  V sosednjem “taboru” je zasledila 4 letnico, ki je plezala vse smeri do vrha in je dobila hud iziv. 😉

No jutri ne gremo, ker imamo britof – obveznosti, ampak če se bo jesen takole nadaljevala, pa upam da gremo še kaj skalo potipat…

Naša sveža 7 letnica, pa je zlezla pol smeri. Nato pa točila bridke solze, ko se ni upala vsesti v pas, da bi jo spustili dol. Pa smo našli rešitev! Še rikverc jo je preplezala! 🙂

DSC_0141
DSC_0168
DSC_0175
DSC_0176
DSC_0180
DSC_0189
DSC_0173
DSC_0190


Prvo soočenje

Mogoče bi moglo pisat, kar se Janezek nauči, more vseeno preverit v teoriji.

Dolgi tek se mi je iz prejšnjega vikenda zavlekel  vse do petka, ko sva z Miss Deha odtekli tako malo vijugasto, klepetavo, raziskovalno (iskale Pst pri Livadi), predvsem pa sproščeno  21-ko. No verjetno še kaj več…   Ko sva tekali, sem brez da bi pogledala na uro vedela kje je 13-14 km, saj so noge postale težje. Nekako so moji teki dolgi od 7 do 13 km.  Tako sem  pri 18 km čutila, da  so mi pošle še zadnje zaloge (v nogah) in sem si želela, da obrneva proti domu. Pri 20 km pa sem rekla, da rabim cilj in sva si zadali, da po Miss Deha uri ustaviva na 21.100 km. In sva.

2013-10-11 20.10.16

V soboto so me malce bolela stegna, ampak kaj hujšega pa ni bilo. V nedeljo (danes) zjutraj, pa moram priznati, da so bile noge na štartu kar težke. Prehitro smo začeli in nečak (8let)) mi je ubežal že na samem začetku, Manimejker pa za njim. Miss Deha je prišla iz dežurstva, pa se je kljub temu odločila, da gre na 21km. Nameravala sem ji slediti. Vmes naju je dohitela še Tashky in skupaj smo malo poklepetale. Miss Deha je prva potegnila, kasneje tam okoli 4 km je mene že zmanjkalo in sem zaostala še za Tashky. Voda je bila pomoje šele na 7 km in  sem jo že krepko potrebovala, saj sem tokrat imela gel (čeprav je gel sponzor tekal po Munchnu). Gel res dela. Čeprav meni je vseeno vedno malo slabo po njemu, ampak recimo da je na 8-9 km bilo lažje. Tu nekje pa sem ujela enega stopiclajčka. Vsakič, ko sem ga hotela prehiteti, je povečal tempo. A veš tist, k si v eni Fiat Pandi pa dohitiš en Golf, ki mu grejo ovinki blazno počas in pol ko je končno ravnina, pa bi ga lah’, pa un po gasu. Tko da ga tud z gasom do podna ne moreš….  in pol spet v vsak ovinek 30 … No tako nekak, sva se driblala ene 2 km s tem tempom, dokler nisem na drugi vodi dobesedno počakala, da gre naprej. Zadnja 2 km pa sem ga spet ujela. In nato me ogovori in pravi, da ko jaz pridem, tempo iz 6 poskoči na 5 minut na km. Ja jasno, če sem ga hotela prehitet!  Kar mu seveda tudi povem, da moj namen je bil da ga prehitim, pa njegov ego ni hotel spustit. Do cilja sva potem klepetala in ugotovila, da sva hodila na isto osnovno šolo, le da sva tako v različnih letih rojena, da ni možnosti, da bi se kdaj srečala :).

Na cilju pa sta že bila Manimejker in nečak, slednji je bil absolutni zmagovalec v svoji kategoriji, pa še v družini! Žal ga atletika ne zanima, pravi da bo košarkar, čeprav trenutno bolj kaže da bo smukač. Manimejker je tako srečen, da bo no lovorikah počival vse do Lj. maratona, kjer dragi moj ne bo izgovorov. Saj petkov dolgi tek ni izgovor, ampak zgolj dejstvo, da se moje (malce v letih) telo ne zmore tako hitro regenerirat. Tako da zagotovo tri dni pred Ljubljanskim maratonom ne bom tekla daljšega teka. Še plavat ne bom šla v petek, samo da te prehitim in ko te, tudi kosila ne bom kuhala! 🙂

Takole pa se je Miss Dehe razveselila njena najmlajša. Hitra je bila kot blisk!

2013-10-13 11.47.39

Organizatorji 21. teka ob Savi pa so bili drugi kot doslej in moram reči da brez Timinga to ni isto. Pa ne gre toliko za čipe. Gre za to, da rezultatov od 12 km in 21km še ob 13h ni bilo in se nam ni dalo čakat. Razen brat je z nečakom počakal, da je prinesel domov svojo zlato kolajno. Ostali pa smo medtem že srebali juhico na Ježici pri babici.


4 komentarji

Skopelos 3. del

Ker sem imela res željo po gibanju in  v vodi sem težko več kot urco, ker me zebe, pa še potapljam se ne, ker me je strah. Če se mi uspe potopit na 3m, že tipam tla z nogami, da se odrinem proti gladini, ker me grabi panika da bom ostala brez sape… Tako sem si obula tekaške superge ob 6.30 in zagrizla v klanec, ker drugega ni bilo. So se pa odprli čudoviti razgledi.

2013-08-05 07.13.42
2013-08-05 07.14.14
2013-08-05 07.35.03

Tekla sem mimo puranov, kur, ovac, koz in starih čičotov… Le muhe so me na teku tako obletavale, kot da komaj čakajo da se bom stegnila. In ker sem nek dan brala na internetu, da na otoku ni večjega kriminala le nekaj poskusov posilstva beležijo, mi je drugi dan na teku dogajala divja domišlija… Predvsem, ko sem opazila nek pic-up track pripravljen da nekaj naloži (spuščena zadnja vratca). Med glasnimi ovcami opazim čičota, ko spušča neke zvoke in vleče pas iz hlač… A kaj je bilo potem? Nimam pojma, meni je v glavi toliko dogajalo, da se mi je zdela pot pol krajša kot prvič! Pa tekat nisem več šla. Ampak ne zarad čičota, ampak zaradi lenobe!
Po teku pa obvezno v morje. Kuhar, ki je srkal svojo kavico v čudovito praznem zalivu si je sigurno mislil svoje, ko me je videl vso prešvicano s plavalnimi očali in telefonom.

2013-08-05 08.05.02

Je pa Manimejker  našel Kayaking in Scopelos in nas prijavil na sunset kayaking trip in ker so imeli dvojne kajake zasedene, sta punci dobili vsaka svoj kajak. Mislim, da sta bili presrečni. Zapeljali smo se čez dve ali tri ožine, parkirali na mali plaži kjer smo pojedli super sadno malico, ki so nam jo pripravili. Malo smo pošnorkljali, se poslikali z vodnimi kamerami in odveslali v sončni zahod. Punce pa so občasno pripeli, da nista vsega sami preveslali. Super je bilo.

IMG_3145_zpsa87a88f9
IMG_3148_zpsd3f9d7f5
IMG_3923_zps86edb162
IMG_3926_zps620dad31
IMG_3928_zpsb42841ea
IMG_3940_zpse634fc87
IMG_3945_zpsfa195cf7

Na otoku je tudi nacionalni park in bojda te z ladjo odpeljejo na sosedni otok Alonissos, kjer naj bi se večkrat pojavljali delfini in mediteranskei tjulni, ampak ta del turizma (ladja za cel dan s kosilom vred) niso za nas.


3 komentarji

Teden brez deklet

Še kar traja. No jutri prideta.

Pobrala sem krompir. Mislim, da je bil prepozno zasajen saj so bili krompirčki čisto mali, zelenje zgoraj pa se je polomilo in ni bilo več estetsko ;). Vsekakor drugo leto ponovim. Pridelka je bilo ravno 1kg.

P1140800

Imam pa že  “nanovo” zasejene paradižnike in por.

P1140808

Zelišča sem pridno umaknila pred soncem in mislim, da jim ta lega veliko bolj odgovarja.

P1140815

Kopalna kad je sveže zasilikonirana. Tudi šivalni kotiček je dobil dolgo obljubljeno polico. Čaka pa me še luknja v steni, fasada in popravilo stare kangle.

Še dobro da tašča ravno ometava garažo in sem ob oddaji otrok prinesla domov vse potrebno za zakrpanje luknje, ki sledi v naslednjih dneh ali tednih.

Vmes sem se še prav prijetno narekreirala. V torek sem se z “Maratonko” zmenile da greva na Šmarko. Po mailu sva dorekli, da se dobiva spodaj na parkirišču ob 19h.

Ker sem montirala police, sem od doma odrinila ob 18:30. Misleč da bom malce zamudila, saj sem si predstavljala, da je Šmarna gora nekih 7 km oddaljena od mojega doma :). Aja, podala sem se tekajoč, da ne bova z dvema avtomobiloma ;). Pri Merkator centru sem umirala od vročine (prejšne dni še ni bilo tako vroče), pomoje sem bila vsa bela okoli ust in  pri Šentvidu mi je bilo jasno, da bo še trajalo. Sploh ker se mi je na peti strgala nogavica in naredila že lep žulj in ker je bila ura že 19.00. Javila sem, da rabim vsaj še 20 minut in da bi bila voda dobrodošla. 🙂

Na parkirišču, kjer sem bila urco kasneje kot sem štartala, sem zamenjala levo nogavico na desno nogo in počakala Maratonko, ki pa se prikaže s kolesom. Ja tko je to, k babe mislijo vsaka s svojo glavo. Domov nisem tekla cele poti, pri Merkator centru me je Manimejker pobral, ko sem ga končno uspela priklicati. 🙂

Punce so se od ene babice preselile k drugi in tako sva si privoščila še vikend v Trenti na balvanih. Super je bilo.
P1140840
P1140848
P1140854
2013-07-07 15.51.35
P1140845Nujno rabim nov fotoaparat ;)!!!