Po vzoru prejšne, smo naredile še domačo, z doma izdelanimi okraski.
Category Archives: Sam svoj mojster
Tinine kučne čarolije 4.
Eko smrekica
Zgodba o jopici
Enkrat med poletjem, v hladnem obdobju, ko sem bila zmenjena na večerni čvek v mestu, sem privlekla eno staro jopico in jo oblekla. Manimejker mi je namenil pogled neodobravanja. To se ne dogaja!
A ni o.k.?
Ne, čudna je!
Ja nimam druge! (tipčna ženska)
Hitro sem premetala mojo skromno garderobo in navlekla nase drug historialni pulover, pa še starejšo ruto in se zavihtela na kolo… Glede na to, da znam šivat je popolnoma jasno, da nimam nič za oblečt!
Naslednjič sem med nakupom v metraži kupila blago za jopico. Take, ki bi jo jaz imela, žal ne najdem. Ali pa ne vem, kje bi jo iskala. Zdaj tik pred zimo je blago dobilo rokave in pas in nastala je več-namenska jopica.
Slike niso najbolše, ker še zdaj nisem pogruntala, kako ob malo svetlobe slikati temno modro, ampak za vtis bo!
Tule sta dva načina nošnje: drapirano ali pa z večjim ovratnikom.
Pa še tko na kapuco za bolj sproščeni videz in meni ustreznejši seveda….

Pa še tko na kapuco za bolj sproščeni videz in meni ustreznejši seveda….
Teden brez deklet
Še kar traja. No jutri prideta.
Pobrala sem krompir. Mislim, da je bil prepozno zasajen saj so bili krompirčki čisto mali, zelenje zgoraj pa se je polomilo in ni bilo več estetsko ;). Vsekakor drugo leto ponovim. Pridelka je bilo ravno 1kg.
Imam pa že “nanovo” zasejene paradižnike in por.
Zelišča sem pridno umaknila pred soncem in mislim, da jim ta lega veliko bolj odgovarja.
Kopalna kad je sveže zasilikonirana. Tudi šivalni kotiček je dobil dolgo obljubljeno polico. Čaka pa me še luknja v steni, fasada in popravilo stare kangle.
Še dobro da tašča ravno ometava garažo in sem ob oddaji otrok prinesla domov vse potrebno za zakrpanje luknje, ki sledi v naslednjih dneh ali tednih.
Vmes sem se še prav prijetno narekreirala. V torek sem se z “Maratonko” zmenile da greva na Šmarko. Po mailu sva dorekli, da se dobiva spodaj na parkirišču ob 19h.
Ker sem montirala police, sem od doma odrinila ob 18:30. Misleč da bom malce zamudila, saj sem si predstavljala, da je Šmarna gora nekih 7 km oddaljena od mojega doma :). Aja, podala sem se tekajoč, da ne bova z dvema avtomobiloma ;). Pri Merkator centru sem umirala od vročine (prejšne dni še ni bilo tako vroče), pomoje sem bila vsa bela okoli ust in pri Šentvidu mi je bilo jasno, da bo še trajalo. Sploh ker se mi je na peti strgala nogavica in naredila že lep žulj in ker je bila ura že 19.00. Javila sem, da rabim vsaj še 20 minut in da bi bila voda dobrodošla. 🙂
Na parkirišču, kjer sem bila urco kasneje kot sem štartala, sem zamenjala levo nogavico na desno nogo in počakala Maratonko, ki pa se prikaže s kolesom. Ja tko je to, k babe mislijo vsaka s svojo glavo. Domov nisem tekla cele poti, pri Merkator centru me je Manimejker pobral, ko sem ga končno uspela priklicati. 🙂
Punce so se od ene babice preselile k drugi in tako sva si privoščila še vikend v Trenti na balvanih. Super je bilo.




Nujno rabim nov fotoaparat ;)!!!










You must be logged in to post a comment.