Majcha me je zadnjič spomnila na iskanje sreče v travi. V manj kot pol ure jih je naša mala Lumpa našla 4.
Prva je njena. Druga je za njeno najljubšo sovrtičkarko, tretja za sestro in četrta za sošolko velike Lumpe. Pete za najmlajšega člana iskalne ekipe pa žal ni uspela najti.
Takole smo jih zapakirale ( eno je že na travniku predala). Eno bo pa v ponedeljek odnesla sovrtičkarki Ani K. 🙂
Se še spomnite objave Zajčevi in Medvedovi. Tako hitro so pošli, da sem jih pozabila pofotkat dokončane. Zdaj so nastali že novi in sem jih nekaj na hitro pofotkala.
Najbrž vam je takoj jasno o čem bo govora.
Včeraj popoldne sem imela frej. No frej! Enkrat na teden si pa tudi lahko privoščim:). Moja tašča pride enkrat na teden zabavat lumpe in jaz navadno to izkoristim za kake športne aktivnosti. Včeraj sem se navkreber podala kar sama. In v vednost tistih, ki me boste spraševali zakaj vas ne povabim zraven, naj povem, da se tudi jaz pustim vabit!
Sem pa prišla do nove ugotovitve: po novem se pozdravljajo kolesarji, medtem ko je to za Šmarnogorce španska vas. Hecno! Kakorkoli, jaz sem uživala v preskakovanju korenin.
Mišk nisem jedla sem pa zvonila!
Lansko leto sem dobila sandalčke z mašnico. Jaz res nisem ljubitelj mašnic, oziroma bolje rečene se mi zdi, da mi ne pristojijo!
Pa sem odparala eno.
Nato pa še drugo in nanizala perlice.
Pa še na tačkah:
Upam draga Miss Deha, da nisi huda. Meni so tako bolj všeč!
Ker nam je plezalni izlet padel v vodo, beri ta velika Lumpa je zjutraj lajala :(. Nimam pojma kaka viroza je to. Po kaki uri lajanja je pa vse o.k., ne kašlja, ne kuha, ima apetit …
V glavnem popoldne me je brat zvabil na kolo. Ker nimam svojega kolesa, sem si ga izposodila od svakinje in hop na Rašico. Sam to ni tako, kot včasih. Kot prvo je to žensko kolo, jaz sem imela vedno, oziroma tisti dve kolesi v življenju, moška in sem navajena na tisto štango. Ko stopiš dol s kolesa in npr. piješ, gledaš zemljevid… se ti ta nasloni na bedra, žensko kolo pa pač pade po tleh. No to se danes ni zgodilo ;)!. Mi je bilo pa vseeno malo čudno pri spustu. Kot prvo mislim, da mi je kolo malo premalo, in kot drugo, sem se včasih, najverjetneje dobrih 10 let nazaj, spuščala tako, da praktično nisem sedela na sedežu, ampak stala na nogah in s koleni stiskala okvir kolesa, da mi ne uide. Kar pa danes ni bilo mogoče. Pa še spustit se nisem upala, ker sem imela vseskozi občutek, da me bo na ovinku odneslo. Sicer sem bila za iPhone vseeno prehitra, ker brat pravi, da je ujel le zadnjo gumo :). A vseeno ne tako hitra, kot je to letelo včasih :).
Uglavnem led je prebit. Morda bom letos na jeklenih menjala disciplino in moram začeti nabirat kolesarske kilometre. Danes jih je bilo nekih 13.
Za zabavo pa sem se kasneje popeljala še z električnem avtomobilom.Tišji je od kolesa. 🙂
ad infinitum
Fashion by Almira Sadar
Ko bom velika, bom velik dietetik. Rastem pa hitro ;)
psihoterapija in svetovanje
tinasurfazavas 
You must be logged in to post a comment.