tinasurfazavas

11 thoughts on “Dan za v gore

  1. Neznan's avatar

    What's cooking?Meni se pa absolutno nikamor ne ljubi, me kar po kosteh trga od tega mraza.

  2. Neznan's avatar

    Pomarančna torta.:-)Zjutraj se je med meglicami sonce prikazovalo in me je zamikalo, da bi vijugala po snegu.

  3. Neznan's avatar

    Pomarančna torta? In ti sanjaš o vijuganju na belih strminah. Sram te bilo. 😀

  4. Neznan's avatar

    Smučanje je zame, tko kot zate plavanje. Predvsem pa velik spomin na otroštvo.:)

  5. Neznan's avatar

    Super fotka. Drugače bi pa meni pasalo se basat s pomarančno torto, v kakšnem welnes centru, sredi smučarskega središča. Ja, to bi bilo super…

  6. Neznan's avatar

    Saša, ti pa imaš domišlijo 😀

  7. Neznan's avatar

    Ne, ne, pravzaprav je čisto uresničljivo, le tvoja torta bi mi manjkala. 😉

  8. Neznan's avatar

    Dan za v gore, jaz pa doma gonečko pestvam!! Super fotka.

  9. Neznan's avatar

    O Kristina, to je pa men tist ta nelušn del, ko imaš psičko. Čeprav, mi smo imeli doma par (fotra in hči) in je bila res štala.
    Naj vama čimprej mine, da se greta “gonit” po snegu:)!

  10. Neznan's avatar

    Moji dve sta se pa ravno pri koncu gonitve in sta polni nekakšne evforije. Kot, da bi se iz transa zbudili. Pa bogici sta čisto shujšani. 😉

  11. Neznan's avatar

    Tina, no problem, 1x letno ali redkeje že zdržimo 😉 Škoda je le, ker ko bo gonitve konec, pa snega ne bo več!

    Saša, zakaj pa shujšani? Jima nič ne daš za jesti ali v tem obdobju ne jesta?