tinasurfazavas

11 thoughts on “Dan za v gore”

Komentiraj

  1. Sandra
    27 novembra, 2010 na 6:55 popoldan

    What's cooking?Meni se pa absolutno nikamor ne ljubi, me kar po kosteh trga od tega mraza.

  2. Tina
    27 novembra, 2010 na 7:23 popoldan

    Pomarančna torta.:-)Zjutraj se je med meglicami sonce prikazovalo in me je zamikalo, da bi vijugala po snegu.

  3. Sandra
    27 novembra, 2010 na 7:27 popoldan

    Pomarančna torta? In ti sanjaš o vijuganju na belih strminah. Sram te bilo. 😀

  4. Tina
    27 novembra, 2010 na 7:39 popoldan

    Smučanje je zame, tko kot zate plavanje. Predvsem pa velik spomin na otroštvo.:)

  5. Saša/Lunaspi
    28 novembra, 2010 na 4:37 dop

    Super fotka. Drugače bi pa meni pasalo se basat s pomarančno torto, v kakšnem welnes centru, sredi smučarskega središča. Ja, to bi bilo super…

  6. Tina
    28 novembra, 2010 na 8:29 dop

    Saša, ti pa imaš domišlijo 😀

  7. Saša/Lunaspi
    29 novembra, 2010 na 5:22 dop

    Ne, ne, pravzaprav je čisto uresničljivo, le tvoja torta bi mi manjkala. 😉

  8. Kristina
    29 novembra, 2010 na 9:34 dop

    Dan za v gore, jaz pa doma gonečko pestvam!! Super fotka.

  9. Tina
    29 novembra, 2010 na 10:04 dop

    O Kristina, to je pa men tist ta nelušn del, ko imaš psičko. Čeprav, mi smo imeli doma par (fotra in hči) in je bila res štala.
    Naj vama čimprej mine, da se greta “gonit” po snegu:)!

  10. Saša/Lunaspi
    29 novembra, 2010 na 10:25 dop

    Moji dve sta se pa ravno pri koncu gonitve in sta polni nekakšne evforije. Kot, da bi se iz transa zbudili. Pa bogici sta čisto shujšani. 😉

  11. Kristina
    29 novembra, 2010 na 1:42 popoldan

    Tina, no problem, 1x letno ali redkeje že zdržimo 😉 Škoda je le, ker ko bo gonitve konec, pa snega ne bo več!

    Saša, zakaj pa shujšani? Jima nič ne daš za jesti ali v tem obdobju ne jesta?