Eden tistih lepih sončnih dni, ko si otroci želijo sladoled, mama bi pa kavo na sončku.
Pol se pa tole zgodi:
Zdej se pa doma vsi bašemo s sladoledom na račun najmlajše.:)
Posebno hvala,
Miss Deha in za telefone s fotoaparati, sploh ne vem kaj bi brez vaju;).
tinasurfazavas 
24 marca, 2011 na 6:38 popoldan
AUA!!!!!!!!!
24 marca, 2011 na 7:03 popoldan
Ko bo čez 10 let al pa še prej hotla imet piercing, ji bom sam tole pokazala, pa bo MIR:)))
24 marca, 2011 na 7:13 popoldan
Lahko bi se izognila najstniškim pritiskom in kar zdej ustavla pirsing. 😉
24 marca, 2011 na 7:59 popoldan
aaaaaaaaaajoj bošček Flori :-(((
pridem na sladoled 😛
lp, Ines
25 marca, 2011 na 7:01 dop
Ja boga punca … mami, še kupi sladoled
25 marca, 2011 na 9:00 dop
@sandra: sej smo jo takoj hecal, da bo imela uhanček. Sam je kar šok za otroka, ko mu kri lije iz ust in edina smešna stvar so ji bile kirurške kape, pol pa sam še šok….No, ko je bilo vsega hudega konec in je zagledala Manimejkerja je pokazala jezička in rekla: Lej uhanček:)!
Sladoled bom pa kupla na zalogo! Pa led mora tud vedno, ampak res VEDNO bit v zmrzovalniku!
27 marca, 2011 na 1:42 popoldan
Je že bolje?
Upam, da so bolečine že preteklost.
27 marca, 2011 na 2:13 popoldan
Js sem si pri štirih letih pregriznila jezik tko da “je visel na nitkah, na enem koncu kr dol, na drugem se je pa še mal držal” (js se spomnim le laufanja in padca, potem pa ne več). Menda sem s krvavečimi usti in pohabljenim jezičkom še vedno čebljala z zdravnikom. Potem sem pa tut dobila črne šive in nisem smela nič jest. Se mi pa nič ne pozna in na koncu je to le zanimiva zgodba in priložnost da me zafrkavajo “da niso tebi napačnega jezika prišili, k maš tok dolgega”. 😀
Upam da se hitro pocajta. 🙂
30 marca, 2011 na 7:50 dop
Punce hvala za skrb. Ob prvi žlici sladoleda je bila bolečina le še stvar zgodovine:)