No pa sem se prijavila. Malo je trajalo, sploh ker nisem verjela, da bom lahko v taki vročini sploh začela trenirat. Pa sem!
Dva dni sem se matrala z vzponom na Rožnik. Včeraj pa sem štartala bolj pozno in sem tekla po asfaltu. Ni bistvene razlike. Hosta na Rožniku ni hladna, asfalt pa zvečer kar puhti. Bistven nasvet, ki vam ga lahko ponudim je, da naj bodo hlače čim krajše in iz lahkega materiala. Enako velja za majico, ki naj bo brez rokavov. Nujno, pa potrebujete še nek trak za brisanje potu, saj na semaforju, ko se ustaviš ali tečeš na mestu, te zalije pot direkt v oči in če nimaš bombažne majce, se nimaš kam obrisat.:)
Trenutno sem res počasna. Tolažim se, da so to težke razmere in da v teh razmerah se vse šteje dvojno.:)
Med tekom sem premlevala globoke misli, ki sledijo v naslednjih zapisih.
24 avgusta, 2011 na 3:34 popoldan
Čestitam za pogum! Če rabiš spremljevalca, ti posodim mojo setrovsko kosmatinko. Moji mami že pomaga pri pripravah 😉
24 avgusta, 2011 na 5:33 popoldan
Dobra si. Mi smo zadnje dni na Rožniku, ampak hodimo in nam je že pri tem vroče. Riba
24 avgusta, 2011 na 6:40 popoldan
Kristina, hvala za velikodušno ponudbo, ampak za enkrat imam motivacijo.
Riba, če ste na Rožniku, ti je jasno, da nisem edina ki tekam!
26 avgusta, 2011 na 9:16 dop
Tudi jaz bom tekla;-)