tinasurfazavas

Luna in podobni izgovori

12 komentarjev

Zjutraj je 5 letnica vstala dobrovoljna, kot večinoma  to zna.  Zapletlo pa se je po zajtrku, medtem ko je bila njena starejša  sestra že pripravljena na odhod je mala ležala v  gatkah  na postelji in se zvirala po postelji. Moja nepotrpežljivost  in povzdigovanje glasu je vse samo še poslabšalo. Začne  jokati in vse se odvija še počasneje. S spori smo začele dan in to pred  8 uro zjutraj :(. Ko ju oddam se tolažim z mislijo, da je pač 5 letnica morda malce premalo spala in da bo  popoldne vse drugače.
Tik pred dežjem se odpravim  po punci, nekoliko prej, misleč, da gremo pred plavanjem nakupit še stvari za pogostitev v šoli, saj 8 letnica jutri praznuje.  Tu pa me čaka  nova preizkušnja. Ko se oblači, ji skušam  malce pomagati, kajti jutri imajo nastop s pevskim zborom in so že danes prejeli majčke, ki  jo morajo imeti jutri oblečeno in želim jo pospraviti. Odprem torbo, tu pa ŠOK!!! Torba ima namreč več predalov, pravtako ima puščico (peresnico) z 101 elastiko za boljšo preglednost, ampak o puščici ni ne duha ne sluha. Po torbi so ležali raztreseni flomastri, papirčki, lonček za vodo, zmečkana športna oprema, trije soki od malice (najverjetneje še od prejšnega tedna), tri kape, od tega dve iščemo že kar  nekaj časa… Padla mi je tema na oči ali pa :  “Film se mi strgal!”. Resnično! Včeraj zvečer sem jo prosila, da si pripravi torbo in je bojda to tudi storila. Vendar jaz je ne preverjam, ker ji verjamem. Zdaj pa to. Razočarana sem.
Prav tako ji ne preverjam nalog. Pregledam le, če me prosi in na vsake toliko pregledamo zvezke skupaj.  Ampak neprestano pa ne kontroliram zvezkov in torbe in jih tudi v prihodnje ne nameravam.  Prav tako si stvari za aktivnosti pripravljata sami, pa tudi razobešata mokre kopalke in brisače.  Seveda ustno velikokrat preverjam, če imata vse in seveda smo pozabile tudi že cel ruzak. Priznam tudi, da nisem ravno velik vzor redoljubnosti.  Nikoli nisem bila. Svoj kotiček ali mizo si pospravim, vendar v trenutku, ko se  lotim dela, je v 5 sekundah vse razsukano, kot rada sama rečem. Vendar se v tem znajdem, torej vse najdem. Medtem ko za 8 letnico žal to ne drži. Neprestano vsi iščemo njene copate, njeno kapo, zvezke…  No pa da ne bom povsem  zašla s poti, na poti na plavanje srečamo mamo, ki se pogovarja s svojim  9 ali 10 letnikom, ki mimogrede med vneto razlago zabrede direktno v globoko lužo. Mama od reagira: ”Pa kaj teb’ ni jasn’?”.  Zasmejim se ji, saj sem ta isti stavek ponavljala eno uro nazaj v šoli. Seveda mami ni jasno, zakaj moj nasmešek, vendar mene je vseeno malo pomirila. Bojda se bliža polna luna. V garderobi poleg nas, oče 8 letnika ugotovi, da sta pozabila kopalke. Ni niti jezen, le zmeden,  bojda jima je mama pozabila spakirati kopalke :). Še sreča, da je poleg mala trgovina, kjer imajo vse plavalne rekvizite, prav za take situacije :).

Ni mi čisto jasno, sem res prestroga? Je to preveč, za eno malo zasanjano 8 letnico? Vi vašim 7,  8,.. 10 letnikom pregledujete stvari ali so sposobni povsem sami skrbeti za svoje stvari? Bo kdaj bolje? Če pogledam Manimejkerja težko verjamem, da kdaj sploh bo. Čeprav mizo ima pa le zmeraj  pospravljeno v primejavi z mojo.
 Priložim sliko naknadno, sam da mal’ svojo pospravim :).
Evo še slikco, ni treba razlagat katera je moja stran!

Na koncu dneva pa sem tako rekoč sama sebi pljunila v skledo. Pozabila sem plavalno kapo na trening plavanja. Pri moji dolžini las je nemogoče neovirano plavati. Na srečo so bili tu prijazni fantje, ki so mi potem posodili eno kapo, jaz pa sem se samo smejala. Mogoče je pa res vse samo luna!

Advertisements

Avtor: tinasurfa

Zaenkrat po netu, nekoč pa zares :)

12 thoughts on “Luna in podobni izgovori

  1. Jaz sem med vikendi pospravljala sobo od fantov. Še dobro, da sta bila pol kure stran, sicer bi jima trda predla. 🙂
    In sem si postavljala podobna vprašanja. Kako to, da mularija te starosti ne ve, kaj sodi v koš za smeti? Kje smo zgrešili? Ali sem jaz trapasta, ker verjamem, da sta pospravila in res vsakič ne lezem gledat ZA pisalno mizo? Ja, tudi jaz sem našla kapo – ki jo je, kot je sveto zatrjeval, imel v šoli, potem je pa kar ni bilo več… Pospravila sem lego kocke v njim namenjen zaboj, zložila sem knjige, pometala smeti v koš, pa je kljub vsemu ostal en zaboj “kam pa s tem?” šare. In našla sem, seveda, dve kartonasti škatli, dve predeljeni škatli za drobnarije in dve večji pločevinki – vse prazno, seveda. Grrr…
    Res je pa tudi, da ne jaz ne DH nisva nek svetal zgled glede redoljubnosti…

  2. Aja, naša petintričetr letnica je bila tudi danes nemogoča… Zjturaj je še šlo, potem pa samo ljubo sitnarjenje od prihoda domov do odhoda v posteljo. Adijo pamet 😦

  3. Hja, pri nas redoljubnost tudi ni nekako prva na seznamu. Sem se čudila eni mami, ki je rekla, da ima njen tamau vsak dan domačo (pa Erikov sošolec). Ponosna mami (jaz) na Erika, ker pridno naredi vsako domačo v šoli do konca. Ja, ni ravno tko. En vikend se lotim njegove torbe in vseh učbenikov in notri mrgoli obkroženih nenarejenih nalog, v zvezku datumi in “vigle” na praznih listih. TO je bil pol tedenski projekt, da smo rahlo napolnili zadevo. Sposojali smo si zvezke od sošolk. Zdaj pa Erik raje pozabi zvezke v šoli, skrije učbenik za trobento… ni kej, pameten je. Po moje je pa zdej edina šansa da vanj nekaj reda vcepimo, ker pol v času pubertete…

  4. Hm … ker sem trenutno čist dobre volje, bo odgovor bolj kratek. Če bi mi podobno vprašanje zastavila kakšen teden nazaj, pa bi besede najbrž kar lile iz mene.
    Naš 8-letnik je najmlajši pri hiši in imam že precej tovrstne uverture z njegovima bratoma. In na vprašanje, če bo kdaj bolje, lahko (če gledam naše 3) odgovorim samo to – bo, ko bo to v njihovem interesu. Mi imamo večna prerekanja o pospravljenosti sob. Prav v nedeljo pa sem bila šokirana nad hitrostjo in temeljitostjo pospravljanja, ko je najprej padlo vprašanje “a lahko sosed pride malo k nam?” in potem moj odgovor “dokler je soba tak sekret, niti slučajno”.
    Sem pa ena od tistih mam, ki ob kupovanju šolske torbe sprašujem, če garancija na torbo velja tudi v primeru, če jo mulci uporabljajo kot kompostnik. ☺ ja, zdajle se smehljam, verjemi, ko odkrivam kompostne dodatke v torbi, pa mi piha iz ušes. Se pa tudi jaz (midva, no) držim tega, da jih je treba naučiti samostojnosti – s tem je sicer na sporedu kakšno razočaranje več, ampak mene ne bo vedno zraven …

  5. Tina, očitno je nekaj v zraku 🙂 Moja najstnica je že kar nekaj (no, precej) časa zmedena. Pa ne vem kaj je to: dobesedno zmedenost, pomladanska utrujenost, zaljubljenost, al čist normalno obdobje otroka….se tolažim da bo enkrat boljše 🙂

  6. Joj punce, hvala vsem za tak odziv (štejem še tiste na FB strani). Ste me nasmejale s svojimi komentarji.
    Danes je povsem drug dan. Upam, da se jo (ju) včerajšne “pihanje” drži več kot 3 dni.
    Včasih si želim, da bi lahko brala misli moje mame, ko se je spopadala s podobnimi težavami, če se je :). Sedaj se jih ne spomni več.

  7. Priznam, pregledujem torbo, zvezke, preverjam stvari, in se trudim na vse možne načine doseči odgovornost in samostojnost. Ampak to počnem samo pri ta srednjemu, ker je drugačen. Ker je še otročji. Pa tudi zato, ker sem dobila že dva podpisa v beležki…zaradi copat in športne opreme. Bojda jo ne nosi v šolo; oja, nosi že, v torbi jo ima, samo stvari NE NAJDE znotraj nje….

  8. 🙂 Tashky, če kej verjamem je, da če je več otrok v družini se prej navadijo samostojnosti in predvsem potrpežljivosti. Pomoje z dvojčki v šoli sploh ne bo več težav.:)

  9. Jooj, jaz sem pa potemtakem strasno neodgovorna :/ priznam, velikokrat (beri vedno) JAZ poskrbim za pripravljeno torbo,copate,nalogo (no to sam naredi). Ampak me je to lazje,kot se pa zivcirat,ce kdaj kaj pozabi. No,mulc ima sele sest in pol,pa se mi zdi,da ga lahko se malo crkljam. Ceprav ko berem vase odfovore,se mi zdi, da itak delam narobe 😉

  10. ooo, kot bi brala mojo zgodbo z mojo Tamalo. Ma luna je samo izgovor, veš 🙂
    Totalni kaos, sirovka v šolski torbi in švic majca skupaj s telovadnimi copati v torbi, ki je sicer namenjena glasbeni šoli.. ker ni našla tiste za atletiko… Halo?!
    In včasih se zgovarjam,.. da je pač poseben, malo umetniški tip, in konec koncev so vsi v razredu brezupni in na nek način posebna enajstoseptemberska generacija, da ne more biti drugače, ker tudi sama nisem tista ortogospodinja,.. da se bo spremenilo, ko bo sprevidela, da tako ne more več iti, ko potem išče stvari, ki kar “izginejo”..
    Ne, nadziram je ne več in tudi pospravljam ne namesto nje. Mogoče kakšen ultimat, da se vzpostavi vsaj življensko in higiensko sprejemljivo bivalno okolje.

  11. Zofija, sama mislim, da je itak pri vsakem otroku drugače.
    Naši 12-letnici nisem nikoli preverjala torbe, domačih nalog itd. Že davno tudi ne vstopam več v njeno sobo (razen, ko jo budim ali odpiram/zapiram okna/polkna), da ne govorim o izbiri oblačila (ta v njenem primeru ni bila nikoli moja domena)… pa kar v redu fura vse skupaj; šolo, krožke, treninge. (vseeno raje ne bom nič govorila o higienskem stanju sobe in torbe)
    Pri 8-letniku pa je prav druga pesem. Če ne bi jaz, tudi sam ne bi.

  12. Punce res je, da so otroci različni in potrebujejo različne pristope. Pravtako mislim, da je večina mam dojela, da je bil post napisan v afektu, vendar zaključen, ko je afekt jeze že popustil. Po vaših odzivih mi je jasno, da ne samo mene, da tudi marsikatero mamo pošteno utruja “špilanje policaja”, zasliševanje v smisli: Si si umila zobe? Si pospravila posteljo? SI si pripravila opremo? Si si oblekla gatke? (tudi brez teh smo že bili)… Moja sedaj 8 letnica je v vrtcu veljala za zelo samostojno (odziv vzgojiteljic po zimovanju ali katerih drugih večdnevnih izletih), vendar trenutno nazaduje in to je tisto, kar me moti. Ne stagnira, ampak nazaduje! Kot zgleda se bo ta “Jo-jo efekt” še ponavljal in bolje da sem pripravljena nanj. Veselo starševanje vsem skupaj! 😉