Ker sem imela res željo po gibanju in  v vodi sem težko več kot urco, ker me zebe, pa še potapljam se ne, ker me je strah. Če se mi uspe potopit na 3m, že tipam tla z nogami, da se odrinem proti gladini, ker me grabi panika da bom ostala brez sape… Tako sem si obula tekaške superge ob 6.30 in zagrizla v klanec, ker drugega ni bilo. So se pa odprli čudoviti razgledi.

Tekla sem mimo puranov, kur, ovac, koz in starih čičotov… Le muhe so me na teku tako obletavale, kot da komaj čakajo da se bom stegnila. In ker sem nek dan brala na internetu, da na otoku ni večjega kriminala le nekaj poskusov posilstva beležijo, mi je drugi dan na teku dogajala divja domišlija… Predvsem, ko sem opazila nek pic-up track pripravljen da nekaj naloži (spuščena zadnja vratca). Med glasnimi ovcami opazim čičota, ko spušča neke zvoke in vleče pas iz hlač… A kaj je bilo potem? Nimam pojma, meni je v glavi toliko dogajalo, da se mi je zdela pot pol krajša kot prvič! Pa tekat nisem več šla. Ampak ne zarad čičota, ampak zaradi lenobe!
Po teku pa obvezno v morje. Kuhar, ki je srkal svojo kavico v čudovito praznem zalivu si je sigurno mislil svoje, ko me je videl vso prešvicano s plavalnimi očali in telefonom.

Je pa Manimejker  našel Kayaking in Scopelos in nas prijavil na sunset kayaking trip in ker so imeli dvojne kajake zasedene, sta punci dobili vsaka svoj kajak. Mislim, da sta bili presrečni. Zapeljali smo se čez dve ali tri ožine, parkirali na mali plaži kjer smo pojedli super sadno malico, ki so nam jo pripravili. Malo smo pošnorkljali, se poslikali z vodnimi kamerami in odveslali v sončni zahod. Punce pa so občasno pripeli, da nista vsega sami preveslali. Super je bilo.

Na otoku je tudi nacionalni park in bojda te z ladjo odpeljejo na sosedni otok Alonissos, kjer naj bi se večkrat pojavljali delfini in mediteranskei tjulni, ampak ta del turizma (ladja za cel dan s kosilom vred) niso za nas.