A veš tisti dnevi, ko greš sam sebi na živce in ugotoviš, da mogoče ti pa sonca manjka. O.k. Plan pred vikendom je bil, da gremo v nedeljo na Pokljuko malo  tekat na smučkah, ker v soboto ima velika Lumpa dobrodelni nastop sredi dneva, v okviru šole in ne bo zneslo nobeno pohajanje.

Vse o.k. V petek pa namesto mirnega petka, takoj po šoli doživim Drama Queen izpad ta – starejše. No lahko je tudi kak predpubertetni izpad, al pa zgodnji PMS sindrom, karkoli že, solze,  dretje, loputanje, you name it… Pol pa še mraza ni nikjer, da bi se človek ohladil, npr. na balkonu. Sem preživela. Od petkovega teka tudi ni bilo nič, ker me je posledično tiščala glava. Pravzaprav v novem letu sploh še nisem tekla. Ah pa kaj, sej bom v nedeljo tekala po snegu, do onemoglosti.

V soboto pa druga pesem. Drama Queen se zbudi malce hripava, pravi da jo boli grlo in težko premika vrat. Toplomer pokaže svoje. Medtem mene zjezi nered v shrambi in začnem razmetavat. Zunaj pa se pokaže prav lep sonček, jaz pa sredi največjega pospravljanja. Ko pospravim, skuham, potlej se ful najem, in ko se hrana poleže, je zunaj tema. Drek. Sitna. Seveda mi je jasno, da jutri od Pokljuke ne bo nič, ker tudi mala Lumpa ni najboljša. Manimejker pa je cel dan prespal v veri, da se ga nekaj loteva. Vsi pametni so tekli po soncu, tako da ni bilo družbe za večerni tek, ampak trma je pa bila in odtekla sem sama. Dišalo je po pomladi. Gozd je dišal, pa ne zimsko. Zimska je bila le tišina, vonj pa povsem pomladen. Ni mi všeč. Oziroma, bolje rečeno ne zdi se mi prav.  Bojim se, da aprila bom pa v puhovki okoli letala. Kakorkoli, odtečem in sem mirna. Obljubim si, da jutri pa na sonce. Ker je pol familije še bolne, se z malo Lumpo sami odpraviva na Rožnik. Ne spomnim se kdaj sem nazadnje kje bila samo z njo. Ima vso mojo pozornost in se tega tudi zaveda. Gužva je, pa jo ne opaziva, toliko mi ima za povedat. Vseskozi žlobudra. Kdo bi si mislil, koliko zgodb ima na zalogi. Doma se zabava nadaljuje in takole sva  špilali še razočarane gospodinje in kuhali lačnima bolnikoma. 

Seveda me je mikal tek po soncu, ampak tekanje z malo Lumpo je tudi zlata vredno, zvečer imam pa tako ali tako še plavanje in bo čas za lovljenje sape. Ker pa plavam s samimi športnimi odvisniki, oziroma adrenalin friki, je imel vsak izmed njih svojo sončno, hribovsko ali pustolovsko zgodbo. No, nekateri so na plavanje kar pritekli, pa ne iz centra ali sosednje hiše,  kar iz Škofje Loke in nato še odplavali 1400m al kok že?

Kaj naj rečem, sem bolj gospodinjski tip. 🙂 Pa lep začetek tedna.