tinasurfazavas


Z otroki na Polhograjsko Grmado

Zvečer me je Manimejker presenetil z idejo da bi šli na kak hrib. Ker sem imela v planu daljši tek in popoldanske aktivnosti sem malce zavihala nos, vendar sem se hitro premislila in predlagala krajši (pol dnevni) izlet na poznano destinacijo, da bo za ziher kratka! 🙂  Pa smo šli na Polhograjsko Grmado. Meni ljubo destinacijo. Pa je bilo res vroče! Predvsem tisti del od cerkvice do vrha. Tam otrokom vedno zmanjka motivacije, danes pa bi jo kmalu še meni :). Hitro sem ju začela hecati,  da višje ko smo, bolj je cerkvica mala, taka za u žep. Kot majhna hišica iz lego kock. Na 10 korakov smo merile.

In se privlekle do dreves in od tam je spet šlo. Na poti navzdol, pa smo srečali kar nekaj kričečih otrok. Mali 3 ali 4 letnik je kar s palico mlatil svojega očeta, dokler mu jo ta ni zabrisal v dolino. Pol je bil pa šele jok. Hecno mi je, da mi je bilo takoj  jasno, da je fante vajen počitka ob tej uri in pravzaprav ni bila njegova krivda, ko je udaril histeričnega po incidentu. Njegovo telo je navajeno počitka ob tej uri. Rada bi kdaj sebe videla v podobni situaciji, da bi znala precenit kaj je prav in kaj ne. Sigurno, se nam je kdaj kaj podobnega pripetilo,  pa se trenutno (na vso srečo) tega ne spomnim. Priporočam, da se starši z mlajšimi otroci odpravite bolj zgodaj, da bodo ob počitku že pri avtomobilu, če seveda niso še tako mali, da jih ob morebitni utrujenosti naložite v ruzak in odspijo svojo kitico.  Pa da ne bo kdo mislil, da me motijo kričeči otroci. Sploh ne! Bolj ko drugi kričijo, manj svoje slišim! 🙂
Drugače pa je res lušna tura. Vrhnji del, ko je malo bolj strm, se mojim Lumpam zdi  nevaren, ampak se spopadeta z njim in sta potem navdušeni na vrhu.  Do hribov je pa itak treba met rešpekt. A ne?

Ambasadorka 🙂

 V koči smo se posladkali  z pehtranovim pecivom in štrudlom. Brez tega itak ne gre, pa tudi gumijaste medvedke sem imela, za pogumne planinke. Pri sestopu  (Mačkov graben) so pa potoki tako zabavni, da otrokom hitro mine. In ker na koncu pride najboljše,  smo utrujene nogice pohladili v mrzlem potoku  kot pravi planinci :).


2 komentarja

Zapisi misli

Kako bi b’lo fajn, ko bi po teku skupaj z USB uro, ki mi odčita korake in s tem oceni razdaljo in hitrost teka, odčitala tudi misli. Tako bi jih na računalniku le lektorilala lektorirala, pritisnila enter in zapis bi bil tu. 🙂
Pridno tečem. Samo v sredo nisem. Mislim, da ima šiviljski tečaj velik vpliv. Danes sem punce že težko krotila, nakar me prešine. Site smo ena druge. Lumpi sta bile 2 meseca skupaj, 24 ur na dan. To najbrž res ni fino. Drugo leto bo treba malo boljši plan.  Vseeno smo dokončale še en projekt. In res sem ponosna na nečakinjo. Dobro se je izkazala, večinoma je vse opravila sama.
Tole je njen izdelek:

Na poti  v Tivoli sem videla dva avtomobila s kajakom in kolesom na strehi. Jutri zjutraj jih bo še več in vsi se bodo valili v Bohinj. Tako kot lani. Jutri bom v vlogi navijačice.  Ena od jeklenk je tik pred rokom in druga je tako pogumna, da gre letos sama.
Poročilo sledi,  lep vikend vam želim!


4 komentarji

Lj 1/2 Maraton

No pa sem se prijavila. Malo je trajalo, sploh ker nisem verjela, da bom lahko v taki vročini sploh začela trenirat. Pa sem!
Dva dni sem se matrala z vzponom na Rožnik. Včeraj pa sem štartala bolj pozno in sem tekla po asfaltu. Ni bistvene razlike. Hosta na Rožniku ni hladna, asfalt pa zvečer kar puhti. Bistven nasvet,  ki vam ga lahko ponudim je,  da naj bodo hlače čim krajše in iz lahkega materiala. Enako velja za majico, ki naj bo  brez rokavov. Nujno, pa potrebujete še nek trak za brisanje potu, saj na semaforju, ko se ustaviš ali tečeš na mestu, te zalije pot direkt v oči in če nimaš bombažne majce, se nimaš kam obrisat.:)
Trenutno sem res počasna. Tolažim se, da so to težke razmere in da v teh razmerah se vse šteje dvojno.:)

Med tekom sem premlevala globoke misli,  ki sledijo v naslednjih zapisih.


7 komentarjev

Šiviljski tečaj

Moja nečakinja si je za svoj 11. rojstni dan, zaželela šiviljski tečaj. Ker se nam ni izšlo drugače, smo se odločile, da bo potekal v tem zadnjem tednu pred šolo. Malce je nadležno, ker so udeleženke na tečaju tako različnih starosti, 4, 7 in 11.
Ampak drugače ni šlo:(. Naš prvi projekt je bil, šivanje preproste blagovne vreče za umazano perilo.
Babi nam je podarilo staro posteljnino. Jaz pa sem ponudila vrečo flikic in puncam so se učki kar svetili.
Prve so izrezale črke iz papirja, nato iz blaga, lepljenje in šivanje. Nečakinja je vse zašila sama, vključno z aplikacijami in gumbnico (luknjico za trak). Moja 5 letnica, pa se je opogumila za obrobljanje ene črke in  ravne šive. 4 letnici,  no skoraj 5 letnici,  pa je bilo vglavnem dolgčas.  Za jutri, si moram zamisliti projekt, ki bo vključeval še najmlajšo, če ne bo hudič! 🙂