tinasurfazavas

Author Archives: tinasurfa


by

Polovica prvomajskih počitnic

Recimo, da me ni več strah počitnic. 🙂

Saj veste, od poletnih počitnic je minulo precej časa in sama sem pri sebi marsikaj razdelala, zakaj je do tega prišlo, pa še vedno nisem sigurna, da se ne bo ponovilo. Se pa bolj zavestno ukvarjam z odnosi v družini, sploh ker imamo 11-letnico, ki je bila že od malih nog trši oreh, pa mislim da mi bo počasi kaj jasno. Povdarek je na KAJ!

Z Manimejkerjem sva imela v planu plezalne počitnice na Krku in to čisto sama. 🙂 Punci naj bi za 5 dni odšli, vsaka na svoj konec na priprave. Mala Lumpa je odšla, velika pa je zaradi infekcijske mononukleoze, ostala doma. Tako je doma zopet zavladala manjša drama. Velika Lumpa je bila bolna že kak teden nazaj, vendar ker se mi ni zdela povsem o.k. je odšla še na pregled krvi, kjer so postavili diagnozo in seveda odstvetovali fizične napore za vsaj 14 dni ali 3 tedne. Resnično se ji je podrl svet. Otroci v klubu čakajo priprave praktično celo sezono… Druga panika pa je zavladala pri Manimejkerju, ki si je tudi rezerviral dopust in ker doma ne zna dopustovati. Po malem razmisleku, se je pomiril in padla je ideja, da se odpravimo na Plitvička jezera.

Rezervirali smo hotel (navadno je to vedno apartma ) in se v ponedeljek odpravili na pot.  Kot zanimivost naj omenim, da smo 3 tedne nazaj pospremili veliko Lumpo na tekmo v Sarajevo. Ona je potovala  z avtobuso in klubom, mi trije pa smo se odpravili z avtom in 2 noči spali v Airbnb nastanitvi.  Na poti domov, pa se nam je priključila še velika Lumpa.

Tokrat se je na pot podal obraten troječek.

Podali smo se čez Metliko in se kmalu čez mejo ustavili v Turanj (Karlovac), vojaškem muzeju v nastajanju.

DSC_0037

DSC_0041

Nato smo se 2-ič v tem mesecu odpravili v Bosno in sicer v Bihač. Tu so nas na poti nazabavale pisane fasade in stili hiš. Ne bom vseh lepila, ker so posnetki zelo arhivski,  iz avtomobila, le najslavnejšo.

hiša

Sprehodili smo se čez reko Uno in čez mostove in pomoje je poleti tu kar živahno, saj je urejeno kot mestno kopališče in imajo tudi kajakaško stezo. Res lepo. Smeti pa so tiste, ki kazijo vse te lepote narave.

DSC_0099

DSC_0109

Ker smo jedli že nekje na poti smo se hoteli tu le posladkati. Vam povem, da tali srnin hrbet nisem spravila dol pa če… Sladkor ti kar škripa med zobmi… Kok smo se odvadili, to je res neverjetno…

 

srna

 

Na poti proti Plitvičkim jezerom smo zavili še v vas Željava, kjer je bojda hodil k vojakom Manimejkerjev oče. Tu naj bi bilo zapuščeno podzemno letališče. Do tja pa je bila pot kar strašljiva. No prišli smo do piste in vhoda vendar zaradi določenih opozoril, nismo šarili bliže, čeprav me je zelo mikalo.

pista

Torek je bil rezerviran za Plitvička jezera. Sprva je malce rosilo vendar hujšega ni bilo. Vmes sej je pokazalo tudi sonce in pa seveda smo poslikali 50 odtenkov zelene. Čudovita jezera. Še najstnica je bila navdušena, tisti ki jih imate, veste kaj mislim.

canvas slap

dežnik

poziralnik

modra

DSC_0450

DSC_0430

Japoncev in Kitajcev s selfi stickom ni manjkalo…

DSC_0343

Ko smo prispeli do ladjice, ki pelje nazaj v hotel,  pa se ulilo kot iz škafa. Tako smo se odpravili v sobo h knjigam.

DSC_0503

V sredo pa še v muzej Nikole Tesle v Liki – Gospić in čez gorski prelaz v Karlobag.

tesla 2x

DSC_0508

karlo

Tu seveda na kosilo in iz Jablanca na sprehod v Zavratnico, čudovito uvalo s potopljeno ladijo iz 2. svetovne vojne.

uvala2

DSC_0579

 

Tako smo si ogledali kar precejšni del hrvaških naravnih zakladov in res so lepi. Mene je predvsem očarala ta pot iz Plitvičkih pa do Karlobaga, taka gorska pokrajina polna ovac in zelo redko poseljena. Pa seveda razgledi.

Tudi morje ma tisto pravo barvo. 😉

morje

Zanimivo je takole biti samo z enim otrokom,  s tem da pri nas zahtevata vsaka povsem druge prijeme. Vsekakor je 10 x manj šundra z eno, kot z dvema. Opazna razlika je, da velika resnično pogreša malo, kar bi obratno težko trdila.

 

 

 

 


by

Šoping- priprave

Mala Lumpa gre prvič na atletske priprave.

Punce veliko oblačil dobijo, bodi si od moje kolegice z leto dni starejšo hčerko, bodi si od sestrične. Večino stvari jima tudi zašijem  in tako se resnično zelo redko odpravimo v šoping.

Tokrat pa smo ugotovili, da ima mala Lumpa res prazno omaro, vsaj kar se letne garderobe tiče in smo se odpravili v trgovine. To je bil šele hec. Ta naša mala Lumpa ne mara nič rozastega, lilastega, vijolčnega, pa volančkov,  pa oprijetih stvari pa… Uglavnem smo bili na fantovskih oddelkih, pa še tu ni bilo vse o.k.  Našle smo nekaj T-shirtov s povsem fantovskimi potiski,  pa še ti so imeli večinoma preozek ovratnik :). Hlač pa sploh nismo našli.

Na srečo sem imela prave barve materialov doma in zašila sem ji garderobo za na priprave :).  No še kaka jopico in kak t-shirt, vendar mi je zmanjkalo časa, pa nove potiske bo treba za “wanna be a runer, skater, surfer…”

kratke loose

loose trenirka

baggy pajke


by 2 komentarja

Kolo-Peugeot

Polno na pol spisanih objav,  ampak danes je končno napočil čas za nov post.

Zgodba je zapletena,  ampak važno je bistvo. Brat je uvoznik za Peugeot kolesa in jaz voznica novega kolesa. Takega res lepega.

kolopeugeot

Sama nimam pojma kdaj bi se odločila za specialko, ker sem pomoje bolj človek za kakega gorca. Po drugi strani, me pa zanimajo razni izivi povezani s cestnimi kolesi in nekje je treba začeti. V začetku meseca je prispela prva pošiljka koles in dotičnega kolesa sploh nisem odprla dokler nismo imeli izobraževanja o servisiranju in sestavljanju koles na KD Rog-u, kjer so mi kolo sestavili.  Itak da ni šel na balkon, kot je bilo predvideno. Pridobil si je mesto v hodniku, če bi imela kako primerno steno, bi bil zagotovo na steni. Na sliki pa je v kuhinji 🙂

Zjutraj sem veliko Lumpo peljala na tekmo v Kranj in končno prišla do A2U trgovine, kjer sem si izbrala čevlje in pedala. Nestrpno sem čakala prvo vožnjo. Manimejker se je podal s kamero pred blok, da ovekoveči ta trenutek, ko bom prvič sedla na svojo specialko. Strah je bil ogromen in v treh sekundah sem bila na tleh, pred lastnim blokom… Odpela sem desno nogo ampak nagnila sem se pa v levo in ta noga se ni izpela in ker je kolo peresno lahko je bilo v zraku jaz pa na tleh… Ja kdo bo pa krila nosil, s takimi pobitimi koleni?

IMG_0692

DSC_0021

Po fotošutingu sem se odpravila na Ježico po družbo, brata. Celo pot sem bila povsem “posrana” vsak semafor levo nogo dol, pa spet nazaj, pa dol pa nazaj… JOJ, zakaj nisem vzela navadnih pedal! Ko sem prišla na Ježico, najverjetneje vsa zelena so mi prve zakrpali koleno, in me potolažili s kozarcem vode 🙂 Privila sva pedala in se podala na pot čez Gameljne. Vmes sem imela še inštrukcije prestavljanja, saj do Ježice nisem čisto nič prestavljala, ker sem imela toliko opravka z nogami in pedali… Pa se je začel spust in spet panika, ko gre malce hitreje, pa ovinek in jaz bi za vsak slučaj raje imela prosto nogo, ne pa na pedalih. Po glavi pa misliv stilu, kaj pa če ne bom mogla noge ven potegnit, pa kaj če… Enkrat sem mal nahitro pobremzala na zadnjo bremzo in mi je rit kar odneslo.  Tolažba, da je asfalt še mrzel me ni pomirila… Cesta od Šmartnega do Vodic je na odsekih tako razrita, da je sam za traktor in niti slučajno za specialko. Sva se pa tolažila s krasnimi razgledi na prečudovite Kamiško-Savinjske alpe. Na poljih sva ugledala celo krokarja. Kolesarjev je bilo tudi kar nekaj.  Veter nama je malo nagajal in  sva se izmenjevala v rinjenju v veter, pa ne vem če je prav pomagalo, ker je pihal bolj od strani. Na poti nazaj sem bila že bistveno bolj sproščena, še kak ovinek navzdol sem zvozila brez bremz,  tko da počas bo šlo.  Rabim še kar nekaj opreme, ki sem jo včeraj pogrešala (stojalo za bidone, očala, kolesarske hlače), pa zihr se bo še kaj našlo. 🙂  Tako da prvo vožnjo sem preživela, zdej bo pa treba trenirat. In ja,  ni tko grozno kot se sliši, grozno je to,  da če bi bilo to 10 let nazaj ne bi bilo nobenega strahu :).

cerlje

Če pa vas zanima nakup kolesa se mi pa javite, pa ne pozabite pogledati spletne strani in polajkat FB strani, kjer bova objavljala kolesa iz zaloge,  pa sigurno še kako posebno akcijo!


by

Frozen Pust

To leto ni bilo skupinske maske, saj 3/4 familije podleglo gripi.

Jaz sem sicer pridno šivala kostume za otroke, ampak mislim, da letos ni bilo nobenega novega. Torej pravi iziv sta bili šele moji Lumpi.

Mala Lumpa, ki je tudi prva zbolela, je vse skozi vadila tople objeme in si za voljo krofov danes ni pustila narisati ust. Moram reči, da si vedno izbere kostum na svoj karakter.

olaf

Vse je kazalo, da Ani ne bo potrebno izdelati kostuma, pa sva se ga zadnji dan le lotili. Sama je zarisala vse vzorce,  jaz pa sem vihtela škarje in tu pa tam vključila mašino in nastala sta prav super kostuma.

FullSizeRender

ana