Frčalo bo
Category Archives: otroci
So far so…
Glede na to, da smo ostali doma, nam gre kar dobro.
V petek smo barvale.
V soboto pekle:
Nato smo še kolesarili in tekli. Mali kolesarček je bil utrujen, saj smo prevozili tam okoli 10 km in je vseskozi na polno gonila.
V nedeljo smo skočili na Šmarno. Ja, lahko bi obiskali tudi kak drug hrib, vendar vsak drug hrib, ki ni Rožnik ali Šmarna, zahteva malo več priprav (itak smo pa vsak dan čakali, kdaj se bo uscal :)) in se mi po pravici, ni ljubilo. Popoldne so imele Lumpe spet polno energije in so šli malo kolesarit, oziroma na daljši sprehod z Manimejkerjem.
V ponedeljek smo odšli k eni babici na razvajanje s kosilom in sta punci uživali v zunanjih aktivnostih in dobili nove pričeske.
Nekje vmes so nastala tale oblačilca za veselo druščino. Sploh nisem vedela, da imata toliko barbik. Jaz sem kupila le dve!
No in danes so se napotili v muzej na razstavo Antični Grki na Hrvaškem in popoldne v kino gledat Rio. Lušna risanka. Smo pa videli reklamo za Kung Fu Pando 2 in smo že v pričakovanju.
Jutri skočita punci prespat k drugi babici, potem pa upam, da kak dan na izlet do morja ali pa vsaj malo poplezat. Ko se bo vreme stabiliziralo :). Ma res ne morem verjet, kje je tisto slabo vreme, ki so ga napovedovali. 🙂
Aha, jaz se trudim kar se da, redno tečt. Kar pomeni ene 3x na teden, pa še vedno sopiham kot lokomotiva :(.
Tekanje
Napoved za vikend je bila lepa in tako sem si obetala prvo letošnjo plezarijo v skali. V petek je velika Lumpa malo kuhala, vendar je v soboto vročina izginila in smo jo pripisali utrujenosti, ter se v nedeljo napakirali za izlet v Rovinj. Šment! Pred Vrhniko je mala Lumpa že bruhala :(. Obrnili smo in do doma, je vajo še enkrat ponovila. Tako sem namesto plezanja imela generalno čiščenje avtomobila. Punci, pa sta prvikrat preizkušali naš balkon in moram reči, da se v takih primerih res dobro obnese.
Posledično sem se v nedeljo odpravila na svoj drugi tekaški trening in moram reči, da zavedanje o moji slabo-krvnosti prav nič dobro ne sede moji psihi. Vseskozi se počutim zadihano in utrujeno in sploh rabim dolgo, da se prepustim, pravzaprav prej obupam. 😦
V ponedeljek je zakuhala še mlajša in to kar do konca. Vročine nisem mogla zbiti niti za 0,5 stopinje. Zvečer sva bili obe tako utrujeni, mala Lumpa fizično, jaz pa psihično, da sva končali na infekcijski. Sreča, le za eno noč. Prav smešno je, kako sva se obe počutili ujeti v tisti mali sobici in takoj, ko sva izvedeli, da bova “izpuščeni”, sva postali zelo nestrpni.
No danes zjutraj, pa se je starejša zbudila z zalepljenim očesom in zopet je sledil obisk pediatra za antibiotično mazilo za očke. Do nadaljnjega sem se preimenovala v “zasebno negovalko na domu”. In glavni šport je tekanje od zdravnika do zdravnika, ter vmes še v trgovino po živež!
Zahvaljujoč dejstvu, da sem po prihodu Manimejkerja domov svobodna, sem se odpravila na svoj tretji tekaški trening in moram reči, da je tek danes končno dobil svoj namen (osvobajanja).
Jutri pa skalabriram svojo urco, da bodo treningi tudi bolj verodostojni. 😉
Before and After
Eden tistih lepih sončnih dni, ko si otroci želijo sladoled, mama bi pa kavo na sončku.
Pol se pa tole zgodi:
Zdej se pa doma vsi bašemo s sladoledom na račun najmlajše.:)
Posebno hvala,
Miss Deha in za telefone s fotoaparati, sploh ne vem kaj bi brez vaju;).
Januar, Februar, Marec
A gre vam tudi tako hitro, kot meni?
Mi smo letos že kar veliko praznovali. Najprej nečak (6) , nato brat (42), pa tašča (45 🙂 54), jaz (35) no, pravzaprav bom drugo leto praznovala svoj 9. rojstni dan. No in zdaj čaka lumpa na svoj veliki 7. rojstni dan.
Odločili smo se, da dobi novo kolo ker je 16 col absolutno premalo za našo dolgonogo prvošolko. Seveda sem surfala pa brala, pa klicala in nekje na gorenjskem našla ustrezno 20 colsko kolo. Beri, moralo je zadovoljiti mojim zahtevam in biti ustrezno lepo v Lumpinih očeh, pa še cena je bila ugodnejša od ostalih ljubljanskih ponudnikov. Vse je kazalo na Happy End in ko sva prišli do trgovine se je odvila povsem druga zgodba! Kolo je bilo za našo Lumpo ravno pravšnje, tako prav, da vprašanje koliko bi ji bilo prav, še drugo leto. Zato so mi ponudili 24 colsko kolo. Že na uč sem vedla, da to ne bo ugodno:(. Saj se z večanjem kolesa, povečuje tudi število prestav in ustrezno tudi cena. Lumpa se je vozila po dvorišču trgovine in se smejala, medtem ko si je mama razbija glavo z vprašanjem : Kje vzeti in kaj kupiti?
Manimejker je telefonsko svetoval, da se odpeljem še do ene trgovine, še bolj na gorenjsko, kjer sem pred leti kupovala svoj Family-bike in morda imajo tam še kako 24 colsko kolo, ki mi bo bolj dišalo. Seveda so imeli tudi druga 24 colska kolesa, vendar so bila prevelika. Šment! Zmenila sem se za gotovinski popust, prosila za do montažo blatnikov in kupila res lepo kolo.
Poleg vsega je bil največji šok, da je Lumpa že tako velika, da je to zadnje otroške kolo, saj naslednje je že odraslo! So nam pa poleg kolesa podarili tole knjigo. Otroških jim je namreč zmanjkalo. Še dobro!
Tako so me vsaj malo potolažili z mamljivimi slikami in recepti. Komaj čakam na paradižnik in vse dobrote, ki pridejo s pomladjo!
P.s.
Danes sem posadila svoje prvo balkonsko cvetje, narcise!
tinasurfazavas 
You must be logged in to post a comment.