tinasurfazavas


Zima nekje drugje

Na kulturni dan smo se odpravili v Filharmonijo na tolkalni “koncert”, najverjetneje že 3 ali 4 leto zapored in bilo je odlično, kot vedno. Priporočam. Ker je oče bivše sovrtičkarke član tolkalnega orkestra, se nas je zbralo kar nekaj staršev bivših so-vrtičkarjev, letos prvošolcev, ki so se raztepli po različnih šolah. Tako smo po koncertu odšli na daljši čaj, kjer smo si izmenjali sveže vzgojne in ne vzgojne ukrepe, pokramljali o šoli in predvsem o zunajšolskih dejavnostih.

Kljub temu, da mi je v soboto rit zmrzovala v pustnem kostumu na ljubljanskih ulicah v turobno mrzlem vremenu, je padla odločitev, da v nedeljo pa na lepše, na sneg. Velika Lumpa si je želela smučat, mala Lumpa in mama pa tekat na smučeh. Tako smo si zopet izbrali Pokljuko. Ker nismo našli še ene družine za družbo (no prav veliko nismo iskali) smo s seboj vzeli, še mojo 12 letno nečakinjo, za družbo naši 9 letni smučarki. Že na poti na Pokljuko so me očarale res močno zasnežene smreke in dobro splužena cesta je bila dobesedno urezana v snežno pokrajino. Čudovito, vendar zopet mrzlo. Ta veliki punci sta jo ubrali v smer smučišča in za njima tudi Manimejker v tekaški opravi. Midve z malo Lumpo pa v sposojevalnico po male tekaške smučke. Medtem ko ji razlagam da bova vsaka svoje smučke nesli do steze, me že prekine in opomni, da to niso njene, ampak sposojene smuči.:) Tako se je nadaljevalo naslednjo uro s pripombami in z njenim nasmehom do ušes. Za začetek sva odšli do deklet na smučišče in nič se ni pritoževala nad klancem. Po klancu navzdol pa je celo pela in drvela kot sneta skira. Odšli sva še do stez, kjer je ona “tekla klasiko” jaz pa skate tehniko. Ker sem sama samouk tekač in ker nikoli nisem tekla klasike, sem se hitro počutila izgubljena in brez kakih pretiranih nasvetov za malo Lumpo. Malo sva špegali, ko je nekdo na strelišču imel učne ure drsenja brez palic s samimi smučmi in sva ponavljali vaji. Mali Lumpi je bil vse res zabavno. Predvsem pa jo skoraj nikoli ne zebe in jo vedno znova zanimajo nove stvari, povsem drugačna od starejše sestre. Čeprav nobena od naju ni točno vedela kaj počne, sva se neizmerno zabavali. Po kaki uri hecanja sva ponovno odšli do smučišča kjer smo pomalcali in seveda hvalili, ta-veliki dve, ki sta se bojda le malo kregali in predvsem res veliko smučali.
Manimejker je že odtekel svoj krog in tako sem bila na vrsti jaz. Izbrala sem si 7-8 km progo, no Manimejker mi jo je izbral. Sprva sem uživala, na koncu pa celo malo trpela, ampak sej vse to paše zraven. Edino kar sem zopet pozabila je maža za smuči, ki nikakor niso hotele drseti. Sej sprva je bilo kar fajn, ko si misliš se bom malo bolj matrala, ampak ko pa klancev noče biti konec in smučka na tisti kratki ravnini ne zdrsi, tebi pa je vroče, da bi se slekel do gat, pa veš da je še vedno minus in da te je prej pošteno treslo, bi pa res pasalo če bi le malo bolj steklo, tudi kaka plastenka vode bi prav prišla.
Srečala sem tri tekače in vsi smo bili očarani z naravo in nobeden ni vedel katera pot vodi kam, vendar pa prav tako to nikogar ni motilo, vsi so imeli nasmeh do ušes :).

2013-02-10 14.21.29 2013-02-10 13.54.32

Vmes sem veliko razmišljala o otrocih in njihovih dejavnostih in kako je res fino, da najdeš nekaj kar jim ustreza in kako jih to bogati. V veliki meri pa so te dejavnosti povezane z vaditelji, ki so glavni faktor tako pri motivaciji kot tudi pri razvoju. Pa naj gre to za inštrument, nek individualni šport ali pa skupinski šport. Hkrati pa te vaditelji, mentorji, trenerji v veliki meri vplivajo na gradnjo njihove samopodobe, karakterja in cele osebnosti.
Nedeljo sem zaključila s treningom plavanja in moram priznat, da sem kar utrujena, ampak tisto sonce, ki je včeraj sem pa tja pokukalo iza oblakov, mi bo verjetno v inspiracijo do naslednjega vikenda, glede na to da zopet sneži.


5 komentarjev

Kung fu panda kostumi

Prvega ste že videli.kung fu panda

Druga je Tigrica.tigrica

Tudi ta je nastala ob reciklaži dveh puloverjev in oranžne majice, na katero sem tokrat kar narisala proge. Rep sem pripela na pas od majice. Hlače so pa kar njene in jih ima res rada, pa jih nismo hoteli predelat. Dodale smo le gamaše (zapestja od puloverja) na gležnje :).

Tai Lung  je nastala iz majic moje mame.tai lung

Jaz sem se oblekla v obleko moje mame in postala kača.

Glavni sponzor tokratne kolekcije je bila zagotovo moja mama.

maske 2013
Zdej pa sam še krofe spečemo, pa naj pride pomlad. 🙂


2 komentarja

Končno na sneg

Po vseh tegobah letošnjega leta, smo se končno sredi tedna odločili, da se bomo v soboto napakirali in šli na sneg. Punci sta sprva govorili, da bosta tudi oni raje tekli na smučeh, vendar sta se v zadnjem trenutku premislili in napakirali smučarsko opremo. Ker pa je januar poln praznovanj je bilo sobotno jutro zaspano, ampak predvsem mirno in nam je uspelo, da smo bili ob 10h v avtomobilu.  Za večino najverjetneje pozna ura, za nas pa kar O.K. Odpeljali smo se na Rudno polje in seveda nismo bili edini tam. Ninja nas je je počakal že čisto našpičen in kaj hitro se je zapodil po tekaških progah. Punce so se z Manimejkerjem, malo Ninjo in nosečko odpravili proti smučišču Viševnik. Jaz pa sem tja pritekla in si seveda izbrala najbolj strmo pot do tja. Jezik se mi je lepil na nebo, ko sem prišla do smučišča. Žal pa še nikoli prej nismo bili na tem smučišču in nisem vedela, da so sidra edina primerna proga za moji Lumpi. Njun oče (Manimejker) je bil precej optimističen, da se bosta punci lahko vozili sami, jaz pa zaščitniško v velikih dvomih. To je bil njun prvi smučarski dan v sezoni in temu tudi primerno smučanje. Vendar nisem hotela pokazati dvoma in sem jima lepo razložila kako se “naložita” na sidro in ju pognala na žičnico, sama pa sem stopila 10 m višje, kjer sta že padli dol. Mala lumpa se je sidra oklepala z vso močjo in tako prevrnila obe. Veliko L. to ni zmotilo (kar je res čudno, velja za velikega zajčka) in se je pognala ponovno sama na sidro. Midve z malo  pa peš po smučišču do krogcev. Ja itak, da nisem vedela, da so krogci veliko bolj strmi kot sidro.  Jaz sem bila v tekaških čevljih na smučišču in Lumpa se je precej okorno podala navzdol po smučišču in se vse do podna ni ustavila. Tekla sem navzdol po smučišču se drla, žvižgala in vse precej neuspešno. Grozno, ko si tako nemočen, nikakor jo nisem mogla ujeti in globoko sem se ustrašila, da se tudi na koncu ne bo ustavila, ker je vmes izgledalo kot da bi se rada ustavila, pa se ne zna.  Bojda pa me zaradi čelade ni slišala. Na cilju se je vstavila (povsem samozavestno) ampak moja jeza (prišla je iz osebnega strahu) ji je narisala solze na obrazu. Ker sama nisem imela alpskih smuči s seboj, sem bila zelo obupana, ker bi rabila le dve vožnji v spremstvu,  predvsem na sidru. Mimo je prišel moj (neuradni) Gel-sponzor, s turno opremo namenjen na Viševnik in pripravljen je bil iti z malo Lumpa gor in dol po smučišču, pa se le ta ni dala. Nič hudega, valjala se je po snegu in zidala skakalnice. Velika pa je bila zelo navdušena nad smuko. Vmes je dobila še družbo in se kar lepo nasmučala. Ker je bolj zmrzljive sorte, je bilo prav hecno, ker jo je že kar mrazilo in je priznala, da jo zebe ampak bi se vseeno spustila vsaj še enkrat. Takoj ko je senc nastala na delu pod smučiščem,  smo se odpravili proti avtomobilu. Tik pred avtom, pa ste si zaželeli poskusiti še mojo tekaško opremi in takole sem posnela njune prve tekaške korake.

Jaz sem pretekla dva manjša kroga, povsem dovolj, da danes čutim vse mišice. Manimejker je bil prav tako zadovoljen s pretečenimi km. Velika Lumpa že dela plan za naslednji smučarski dan. Mala pa pravi, da bo drugič spakirala še moje smučke :). Vsi pa komaj čakamo zimske počitnice!


3 komentarji

Jagebabe na dopustu s Slatanom Sharmerjem 1.del

Jp, tako kot sem se ga letos veselila, pa že dolgo ne. Napotili smo se na isto mesto kot lani. Na poti v Benetke smo zavili na hitro še v Dechatlon po Quechuo. Do trgovine sem bila prepričana, da bom kupila tisto za tri, pa sem si v danem trenutku premislila in kupila le za dve osebi. Bojda se nam je strašno mudilo na ladjo. Kasneje pa smo z veliko zamudo štartali  iz pristanišča, nimam pojma za kaj. Smo pa tokrat imeli dva sopotnika, Manimejkerjevega sodelavca z dekletom. Takole smo se namestili in glede na veter, ki je pihal na ladiji se je Qechua zelo dobro obnesla.

 Je pa Manimejker spal zunaj, me tri pa notri.  Pot sploh ni naporna. Če ima vsak svojo tehnologijo v rokah :).

 No jaz sem malce retro ali pa staromodna, ampak pasjansa je zakon. No zej pa ta grenke. Prva je bila, ko smo prispeli do naše Frose – gazdarice, ki ne zna besede angleško ima pa sina za prevajalca, in nam je ta dala sobo brez razgleda na morje! Čeprav sva tega izrecno zahtevala v mailu! Itak, da sva na koncu vzela sobo, sej smo bili utrujeni od poti in da bi šli zdaj na novo iskat mi na kraj pameti ni padlo. Smo se pa zmenili da čez 4 dni selimo v sobo z razgledom. O.k, ampak ena taka stvar mi pa že ne bo pokvarila dopusta, sem si mislila. Prvi dnevi so bili prav lepi valovi in punci sta jih lovili kar  z blazino in starim čolničkom, neizmerno sta uživali.

 Nato se celo potapljali z Manimejkerjem in bojda je šlo mali lumpi odlično. Po treh dneh res počivanja in samo opazovanju hribov sem naštudirala, da bi zjutraj res lahko vstala in odtekla na enega izmed niju.

Zdaj pride druga grenka. 😦 Mala lumpa je ta večer začela tožit o bolečm ušesku, ampak nisem slutila nič hujšega. Ponoči pa se je stvar razvijala. Začelo jo je boleti in moja noč se je prelevila v nočno dežurstvo in jutranji tek je odpadel! Ob 6h sem komaj zatisnila očesa za kako urico in misel o jutranjem teku je zbledela. Stvar se je stopnjevala in odšli smo do zdravnika. Dobili antibiotik in se preselili v apartma z razgledom. Evo razgled na Itako in Kefalonijo.

Lumpo je počasi začelo kuhati. Druga noč je bila katastrofa, kuhala je na 40. Jokala, bolje rečeno ječala od bolečine, groza. Mene je vmes tudi zvijalo, težko prenašam trpljenje lastnih otrok. Čas mi je tekel počasneje, komaj sem čakala jutranjo uro antibiotika, ker sem verjela, da bo 3-ja doza prijela. Sranje! Izbruhala ga je, prav tako Lekadol in še tisto malo vode, ki jo je popila. Ponovila sem dozo, ona pa bruhanje. 😦 Še dobro da sem bila z Miss Deha na telefonski zvezi, ker sem bila že povsem zmedena.  Opoldne se je stvar malce umirila, popoldne pa novi val bolečine in vročine. Painkilerjev je imela že polno rit pa nič ni pomagalo! Hopa copa, smo se zopet napokali k zdravniku. Tu pa štala! Tulila je, ko jesihar in nikakor ni pustila pogledati ušesa. Ta velika, se je kar skrila za Manimejkerja, ko je mala tako kričala. Vse jo je bolelo, glava, ušes, žrelo, ni da ni…. Zdravnika (predpostavljam, da je bil eden specializant) sta se pregovarjala po grško in me delalo še bolj nervozno. Vendar se nisem dala in vztrajno sem spraševala, o čem razmišljata. Naj povem še, da je bila to urgenca in o pediatru ni bilo ne duha ne sluha. Na koncu, so nam predpisali še antibiotične kapljice in predlagali menjavo dveh različnih painkilerjev. Aha, pa plačali smo 5€ za pregled in to samo 1x, drugič niso hoteli denarja in 11€ za antibiotik, precejšna razlika od prejšnič.
 Noč je bila mirnejša, vsekakor pa ne mirna. Počasi je šlo na bolje. Četrti ali peti dan bolezni sva šli celo na vrt. V vodo pa še ne. In ko je bolečina v ušesu povsem minila sva ga zaščitili z silikoskim čepkom in še plavalno kapo predelano v trak. Takole:

Vendar veselje v vodi ni bilo več enako tistemu prej.
Se nadaljuje.


11 komentarjev

Tinine kučne čarolije 2 ( Racerback bra)

Meni so zelo ljube majčke z “dirkalnim izrezom”, če ga po domače prevedem. Vendar pa je nedrček za take majčke pri nas malce težje dobit . Vsaj takega, da bi meni ustrezal.
Že pred leti sem se uprla nedrčkom s kostmi. Ugotovila sem, da mi hočejo na vsak način desno polovico oprsja približat levi in da tako izgledam nadvse smešna. Jaz sebe smatram kot žensko z desno in levo dojko in ne s parom dojk. 🙂
Bom narisala, da bo vsem jasno (levo- dve dojki in desno- en par).

In tako sem ugotovila, da mi ustrezajo nedrčki na trikotnik, zgolj s stransko kostjo. No, pa da ne bom samo o težavah, bom podala, še eno rešitev. Nisem pa sigurna, da deluje tudi na modrčkih z  okroglo kostjo.
Torej vzamemo nedrček.
Kak močnejši sukanec. Primemo za naramnici in skozi obročka zavežemo tri štiri nitke. Trikrat zavežemo in odrežemo. Takole:

 Potlej pa oblečemo še majčko in smo nared.
Aja, majčko pa sem si že lani naredila.

Upam, da vam tale hitra predelava kdaj prav pride. 🙂