Khmmmm, ni tako kot mislite. 🙂 Ne gre za kako fiziološko potrebo, tudi estetika nima veze s tem. Čeprav…, ma to je že druga zgodba, za drug ambient in predvsem za drug medij. Tu namigujem predvsem na fizično sposobnost. Ste vedeli da ženske za moškimi v športu zaostajajo za 10%. Torej, če govorimo o vrhunskih športnikih imajo ženske 10% slabši rezultat od moškega. Pa to sploh ni tok slabo, ker imamo že v startu ful slabšo predispozicijo, več maščob, pa menstrualni ciklusi, pa še en kup enih minusov….
Uglavnem, ker gre tu za osebno filozofiranje, naj povem, da se intenzivno ukvarjam z izboljšanjem svoje hitrosti teka. Vsaj ene 2 meseca (to redni spremljevalci veste:)), sem pridno vadila in trenirala v upanju, da se mi bo obrestovalo na Lj. maratonu. Upanje ostaja!:)
Danes sem tekla na 19. teku ob Savi. Med 4km in 5km me je pobiralo z veliko žlico . Moja ura se je preklopila na milje in nisem imela pojma koliko prehitro tečem. Jasno mi je bilo, da je zame hiter tempo. Kazalo mi je nekako 8,4 minute/miljo. Manimejker mi je preračunal, da je nekje 5,5 minut/km. Tekel je tik za menoj in mi sopihal na ušesa, kot da bo zdaj, zdaj izdihnil. Vendar je kljub temu gladko nadaljeval s tempom mimo mene, ko sem po 4km upočasnila tempo. Pobrskala sem po žepu za dextrojčkom in si ga polovico stlačila v usta. V mislih sem imela vodo na 8km. Te pa ni pa ni bilo. Ko smo končno obrnili in sem natanko vedele koliko je še do doma ( to je bil včasih moj domači tekaški teren), sem se nekako prebudila in zopet poskušala pospešit tempo. Vendar kljub rezultatu : 13km 1h 12, kar se meni ne zdi tako slabo, sem bila zadnja v svoji kategoriji. Ampak to ni ni nič novega. Bolj mi ne gre, da me je Manimejker stresel za cele 4 minute. Da o tem koliko ni nič treniral, le kile pridno nabiral, raje ne govorim:(. No zdaj se pa pejt. :)))
Lep teden vam želim in tisti, ki greste na Lj Maraton ne pozabite, da je ta teden pomembna hrana!!!
V zaostanku
Imam kar nekaj stvari v projektu, pa neprestano zaostajam. Pa sej sem navajena. 🙂 Pred kratkim sem naredila en nov model hlačk mahadračk v velikosti 80, za eno malo manekenko. Mislim pa, da bom ene naredila še za sebe v istem blagu za popestritev plezalne stene :).
Tale mala oblekica, pa je za malo gospodično, ki te dni praznuje prvi rojstni dan. Oblekica je sicer malo večja. Upam pa, da bo mali gospodični všeč, da lahko kako malo stvar skrije, kar v miškin trebušček.
Trije medvedi in ….
Saj se spomnite telih trakcov:
Lahko krasijo tudi vašo princesko. Tile trije rabijo svoje zlatolaske.
Hmmm zlatolaske? Pomoje so tile medvedki od svojega bleščanja postali barvno slepi in ne ločijo med rjavolaskam, rdečelaskam, temnolaskam in zlatolaskam. Mislim, da tudi ne bodo opazili, da princeska nima bujne frizure (še lažje, jim lasje ne bodo zastirale pogleda), le radi se sprehajajo na glavicah malih lepotic. Očitno se ne bojijo višine :). Torej, če imata kako kandidatko doma, pustite spodaj komentar, tam nekje do torka. Moji Lumpi bosta v sredo 19.10 opravili žrebanje in medvedki bodo prispeli na vaš dom, krasit vaše princeske.
Bolje
Končno sem bolje. Včeraj sem celo tekla. Sicer ne vem kako sem tekla, ker se mi ni dalo čipa prestavljat. Imam namreč nove superge. Kupila sem jih na vrat na nos. V omari sem imela poleg razpadajočih tekaških superg, dvoje balerinke in zimske škornje, pa ene mal majhne adidaske. Uglavnem nič ni blo primerno za kak športen izlet. Posebej, ker želim v scufanih tekaških copatih odteči 21km in si res ne želim, da mi dan pred maratonom razpadejo. Tako sem si kupla terenski tekaški copat (saj baje zima prihaja). Tole so:
Par kilometrčkov je pa bilo. Copati so mi bili malce pretopli, kar bo za zimo ravno super. So pa Salomonke eden najbolj prodajanih copatov kot terenski tekaški čevelj in moram reči, da je izbira precejšna. Po novem se ločujejo tudi na neutralne in pronatarsko – suplinatorske. Jaz sem kupila nevtralne, ker nisem vedela, da lahko dobim pronatorske. Ampak mislim, da me čaka lepa tekaška zima :). V nedeljo pa na bivši domači teren, na zadnji trening pred maratonom.
Vabljeni na: 19. tek ob Savi
Na Kras
V prejšnji objavi sem malce zamolčala, da se slabo počutim in sem šla kljub očitnim znakom, da se me nekaj loteva, na plavanje. V sredo, pa je ladja potonila. Zabasal mi je sinuse, v glavi mi je utripal in komi sem dihala čez usta. Pa še to le v sedečem položaju. Mal sem bila jezna nase. Tekla nisem že več kot en teden in še takrat sem se napol bolna bolj vlekla, kot tekla :(. In zdaj sem k’ cunja in to 14 dni pred maratonom. Recept za uspeh, NI DVOMA! Jutri ne grem plavat, bom pa poskusila lažji tek:).
Dosti jamranja! Včeraj sva z Manimejkerjem peljala njegovega Ameriškega sodelavca, njegovo punco in mamo v Škocjanske jame.
Super vam rečem, topleje kot zunaj. 🙂 Čeprav zunaj je vse še tako zeleno. Na vrhovih pa sneg! Čudovito! Nato smo skočili v Rodik na kosilo.
Pa na sprehod v Lipico in na ogled kobilarne. Muzej je super!
No in za konec smo se odpeljali še v Trst na Barcolano. Tu je bila pa precejšna gneča in nikjer, ampak res nikjer, ni bilo za parkirat.
Ampak lep izlet. Vse priporočam. Tudi Trst, sam ne v času Barcolane 🙂 !
tinasurfazavas 
You must be logged in to post a comment.