
Juhuhu, smo že nazaj. Kot prvo vsem hvala za vse veze, ker vreme je bilo skoraj idealno! Brez oblačka. Sicer je bilo hladno tudi do -15. Vendar so se našla pobočja brez vetra, tako da so otroci uživali 100/h. Posledično pa tudi starši. Slikic nimam skoraj nič, ker je bilo treba smučat in nasmučala sem se po 7-ih ali 8-ih letih, za sedem let nazaj :-).
Manimejker me je sicer hecal, da me bo posnel in objavil na netu v moji pred-carving opremi z pripadajočo tehniko. Vendar teh posnetkov ni! Kdor zna, pač zna :-). Oprema je res stara nekih 15 let (o moj bog), tako da drugo leto bom pa mogoče res menjala ;-).
Punci sta smučali v svojih skupinah z učitelji in nič se jima ni smučalo z nama. Čeprav sta vsak dan s ponosom pokazali kaj novega. Tako da smo bili res vsi zadovoljni! Jaz sem poleg tega še obujale spomine, preživete na zimovanjih z SD Novinarjem in mislim, da bistvo ostaja enako. Za otroke je učenje v skupinah bistveno bolj zabavno. Pravzaprav je, SUPER!
Kljub temu, da se smučanja letos nisem ne vem kako veselila, sem prav tam ugotovila, da ne zamenjam tedna smučanja za teden v toplih krajih. Še posebej, ker sem lahko pila prave kapučine, kar na smučišču. Mljaska! Bi pa dopust z veseljem dopolnila še z nekim popotovanjem v tople kraje.
Tako sem si ob večerih cedila sline, sanjala in se grela ob branju Jej, moli, ljubi (meni lušno lahko branje).
Torej enkrat bo treba na Bali. Do takrat, pa se bom le naslajala ob Aninih čudovitih fotografijah!
You must be logged in to post a comment.