tinasurfazavas


3 komentarji

Drugič, ki to ni

Pred dobrim letom sem prvič dala kri in kaj kmalu so me zopet pozvali (po 4 mesecih). Takrat sem bila ravno bolna. V Januarju in Februarju so imeli kar krizo, neprestano so pozivali k krvodajalskim akcijam. Vendar pa sem sama imela vseskozi neke  zdravstvene težave, da nisem mogla. Zdaj tik pred tekaško sezono, se mi tudi ni zdela ravno najboljša ideja, vendar kot sem že  nekoč  pisala, da ne slovim ravno po sebičnosti. Tako sem se danes pogumno odpravila na Šlajmerjevo 6.
Pa sem prav hitro opravila, kljub temu da so imeli krvodajalsko akcijo (po skupini sodeč).
Prve te piknejo v prst, da ti preverijo železo. Že tu sem dobila rdeč štempelj “obisk zdravnika”.
Ma sej, če dobro pomislim, sem velikokrat zadihana že ob manjših naporih, samo da imam pa vrednost železa tako nizko, pa nisem mislila.
Zdravnica je bila prava vedeževalka. Samo listek z letnico in vrednostjo hemoglobina sem ji dala, pa me je prečitala kot  knjigo. Hec! No, kar me je najbolj presenetilo je, da me kot prvo  ni vprašala po načinu prehrane  (vegetarjanka, makrobiotik…) ampak po številu in starosti otrok. Nato mi seveda svetovala naj dodam en rdeče-mesni obrok na teden  in čim več sveže zelenjave in sadja + nek vitaminski dodatek na dan.
Zima je naredila svoje in pomlad je tu, čas je da povrnemo energijo telesu.

                                            Pomlad na mojem balkonu:)


3 komentarji

Januar, Februar, Marec

A gre vam tudi tako hitro, kot meni?
Mi smo letos že kar veliko praznovali. Najprej nečak (6) , nato brat (42), pa tašča (45 🙂 54), jaz (35) no, pravzaprav bom drugo leto praznovala svoj 9. rojstni dan. No in zdaj čaka lumpa na svoj veliki 7. rojstni dan.
Odločili smo se, da dobi novo kolo ker je 16 col absolutno premalo za našo dolgonogo prvošolko. Seveda sem surfala pa brala, pa klicala in nekje na gorenjskem našla ustrezno 20 colsko kolo. Beri, moralo je zadovoljiti mojim zahtevam in biti ustrezno lepo v Lumpinih očeh, pa še cena je bila ugodnejša od ostalih ljubljanskih ponudnikov. Vse je kazalo na Happy End in ko sva prišli do trgovine se je odvila povsem druga zgodba! Kolo je bilo za našo Lumpo ravno pravšnje, tako prav, da vprašanje koliko bi ji bilo prav, še drugo leto. Zato so mi ponudili 24 colsko kolo. Že na uč sem vedla, da to ne bo ugodno:(. Saj se z večanjem kolesa, povečuje tudi število prestav in ustrezno tudi cena. Lumpa se je vozila po dvorišču trgovine in se smejala, medtem ko si je  mama razbija glavo z vprašanjem : Kje vzeti in kaj kupiti?
Manimejker je telefonsko svetoval, da se odpeljem še do ene trgovine, še bolj na gorenjsko, kjer sem pred leti kupovala svoj Family-bike in morda imajo tam še kako 24 colsko kolo, ki mi bo bolj dišalo. Seveda so imeli tudi druga 24 colska kolesa, vendar so bila prevelika.  Šment! Zmenila sem se za gotovinski popust, prosila za do montažo blatnikov in kupila res lepo kolo. 

Poleg vsega je bil največji šok, da je Lumpa že tako velika, da je to zadnje otroške kolo, saj naslednje je že odraslo! So nam pa poleg kolesa podarili  tole knjigo. Otroških jim je namreč zmanjkalo. Še dobro!

Tako so me vsaj malo potolažili z mamljivimi slikami in recepti. Komaj čakam na paradižnik in vse dobrote, ki pridejo s pomladjo!
P.s.
Danes sem posadila svoje prvo balkonsko cvetje, narcise!