Ko smo se vrnili z dopusta,  že dobr teden nazaj, me je na balkonu pričakal ponoreli paradižnik za katerega je pridno skrbela moja mama.

Privezan kar z ostanki blaga, ker je to edino, kar je našla pri nas uporabnega. 🙂 Njene besede seveda 🙂

Tole pa sem danes nabrala. Čudovito barvito.

Tale rumeni češnjevec je tako sladek, da ga včasih jem kar samega na balkonu, kar se meni nikoli prej ni dogajalo. Pojedli smo tudi že en tartuf in je bil odličen. Zdaj pa čakam še na rumeno volovsko srce in seveda na zeleno zebro. Paradižnika ni za izvoz je pa čudovit občutek, ko ustvariš nekaj iz majcenega semena.

Nekaj dni nazaj  sem opazila, da tisti ki se je pognal najbolj čez balkon nekam rjavi. Pa nisem takoj ukrepala. Danes sem ga žrtvovala, ker je okužil že drugegega. Upam da mi uspe ostale rešiti.

Kakšen predlog?