tinasurfazavas

Kreta 1.del

15 komentarjev

Spet Grčija. Tokrat z avtodomom.

Ko sem objavila  fotke na FB, sem ugotovila da izgleda, da smo se imeli krasno, a v naših glavah ni bilo tako krasno  kot zgleda na fotografijah :). Sem rabila kar nekaj dni, da sem predelala dopust v glavi in se odločila, da vseeno napišem post ali dva. Mogoče tudi zato,  da ne boste vsi mislili, da smo perfektna familija in da boste vedeli, da se tudi mi  spopadamo tako z vzgojnimi kot komunikacijskimi problemi. Tokratni dopust je bil zelo naporen in niti malo sproščujoč, pa sem vseeno vesela, da se je tako odvil. Mogoče sem nora, ampak požrlo mi je ogromno energije, ampak misim, da se stvari dogajajo  z nekim namenom in da nas vse  to pripelje na višji nivo, če seveda to tako vzamemo. Evo zdej pa avantura Kreta.

Letos sem “dopust” vzela zelo svobodomiselno, delala do zadnjega trenutka in se popolnoma nič pripravila na dopust. No, šle smo v knjižnico in vse oprale in spakirale, samo tisto v glavi pa ni bilo o.k.  Tako smo se v petek ob 10h odpravili po avtodom in veselje pri dekletih je bilo neizmerljivo. Pripeljali smo ga pred blok in začeli s pakiranjem. Robe je bilo itak ogromno. Pa plavutke, masko,  pa plezalno opremo, pa hrano, pa igrače, pa šivalni program, pa ustvarjalni … Lumpi sta hoteli,  da vzamem še šivalno mašino, pa sem ju komaj pregovorila,  da to ni potrebno. Uglavnem nekako po 13 uri smo se odpravili, še napolnit vodo v avtodom k mojim staršem in na pot.

Kreta2014-002

Prvi dan smo prispeli do avtokampa v Srbiji, kjer smo prespali. Punci sta preklopili na dopust in nikakor jima ni bilo jasno, zakaj bi oni pomili posodo, zakaj bi se morali podvizati, zakaj se ne moreta zdaj zunaj igrat in zakaj zaboga ju spet siliva v avtodom.

Kreta2014-009

Na poti smo imeli vse možne vremenske razmere, z izjemo snega :), imeli pa smo eno epizodo kriminalke,  ko je krava pomolila nogo iz tovornjaka in smo vsako srečanje z avtobusom ali tovornjakom cvilile, ker smo mislile, da ji bo nogo odsekalo. Na srečo, jo je na nekem precej razrukanem ovinku, s pomočjo tresenja uspela zvleči nazaj, da smo se pomirile.

Kreta2014-013Kreta2014-018

Vozili smo se več ali manj cel dan, dokler nismo prispeli do kampa ob morju v Grčiji.  Lumpe sva speči samo prekotalila v posteljo. Zjutraj so punce precej dolgo spale in ker smo imeli še precej km do Aten, se nista uspeli kopati v morju (klub temu, da je Manimejker včeraj to obljubljal), tako da je bila mera že več kot polna…

Naš namen je bil, da si ogledamo še Atene, a smo bili precej pozni in smo se le zapeljali mimo Akropole in hop na ladijo. Tu smo bili vsi že precej znervirani, ampak recimo, da sta se punci pomirili z risanko v Qechui in jaz s tem, da se zbudimo na Kreti in da so prvi trije dnevi dopusta vedno precej stresni.

Kreta2014-026

Kreta2014-039

Kreta2014-040

Za nameček nam je nagajala lučka za olje in smo morali na Kreti poiskati servis (to nam je že brat poiskal doma), ampak glede na situacijo: usb pretvornik nama ni delal in tistega usb vhoda na radiu, do takrat še nisva odkrila in sva takole polnila gsm pred trgovino. Vgrajena garminca pa ni imela o.k. kretskih zemljevidov in je bilo vse skupaj kar nočna mora. Na koncu je zmagala zdrava pamet. Zapeljala sva na Peugot servis in vprašala kje je Citroen servis.

 

Kreta2014-042

Kreta2014-044

No pet minut je bilo več kot 55 minut,  ampak na koncu so vse zrihtali in odpeljali smo se na zahod. Vsi že željni kopanja, smo se ustavili na neki plaži in se končno malo sprostili. No jaz sem mislila da se bomo, saj sem z lumpama skakala s skal, pa na glavo, pa na bombico pa…, dokler me ni lačni Manimejker prekinil in sem odšla kuhat kosilo, proti svoji volji. Nato, pa se nam je zopet mudilo. Pravzaprav ne vem kam, ampak spet je bilo polno nekega preganjanja,  dokler ni pred kampom počilo. Prvič res na veliko. Najmlajša je začela jokat,  da se skos samo vozimo, vozimo in vozimo in meni se je prav tako trgalo od tega steverdesa biznisa in vožnje in želela sem si,  da bi se dopust začel mirno odvijat in se drla na Manimejkerja, da nismo kokoši, da nas bo imel cel dan zaprte v avtodomu in nas vozil od točke A do točke B, kot si je on zamislil.

Kamp je bil mali, a žal ni imel plaže, je pa imel zelo globok bazen, kar je lumpam povsem ustrezalo. Tako sta se z Manimejkerjem učili različnih skokov in celo salt.  Jaz pa sem končno začela malce brati in se odpravila na jutranji tek. Drugo jutro sem pri koritih opazila grški par, malce močnejše postave, ko sta poskušala zložiti Qechua šotor. Fantu je teklo po obrazu in po hrbto (pot), dekle pa ga je le ljubeče opazovalo in med njima je bilo čutiti povsem umirjeno energijo, kljub jasni zagati. Šotor se ni in ni zložil. Po kakih 8 minutah neuspelega pospravlanja, sem jima pristopila in fanta rešila nadloge in mu zložila šotor. Res sta mi bila hvaležna, jaz pa si nikakor nisem mogla izbrisati iz spomina njune medsebojne mirnosti pri nastali situaciji, midva bi se pobila.

Kreta2014-045

Kreta2014-056

Kreta2014-057

Kreta2014-062

2014-08-06 07.34.28 Se nadaljuje….

Advertisements

Avtor: tinasurfa

Zaenkrat po netu, nekoč pa zares :)

15 thoughts on “Kreta 1.del

  1. Zanimivo 🙂 Sama še sicer nimam izkušenj, ampak ja, verjetno je tako, ko imaš enkrat družino in odraščajoče otroke…
    Sicer pa priporočam glede na to, da ste bolj avaturistična družina, da se kdaj odpravite na Korziko. Super dopust za kopanje, plezanje, hribolazenje… in za mladino 🙂

  2. vem kaj misliš. jst sem tudi letos “občudovala” eno nizozemsko družino, kako so mirno, hitro in (predvsem) tiho razrešili družinski/otroški spor, ki bi se pri nas razrasel v razsežnosti in decibele 😦 … pa so imeli celo enega otroka več (no, in enega psa manj ;-))
    lepe fotke.

  3. Zato sem jaz nadsrečna, da sva šla na dvotedensko potovanje in skoraj 7.000 km sama, brez otroka. Že meni je vožnja presedala, pa sem res veliko spala, sva pa vozila tudi po 8-10 ur na dan, pa še mraz je bil. Garmini so sicer za silo delali z vmesnimi popadki, ampak all in all sva se imela fajn. Z 10-letnikom bi bil tak dopust nočna mora. Tudi sodelavka je šla letos z avtodomom družinsko oz. še celo s prijatelji in je rekla, da to sploh ni bil dopust. 🙂

  4. Prvih nekaj dni je vsak dopust stres, saj se moramo spet privaditi eden na drugega, kajne?
    V AD pa je to še toliko težje, ker se nimaš kam umakniti, vsi na tistem majhnem prostorčku, siti vožnje, siti filmov, muzike, branja itd.
    Ma, pri nas potem nekako steče… (pa ne rečem, da se ne kregamo… in tudi umirjeno se ne znamo kregati.. jaz itak začnem prva (prehitro) kričat!)

    • Uf koliko komentarjev, tega pa nisem več vajena. 🙂 Zelo lepo!
      Janja, Korzika nas mika. Edina težava je, da gremo na dopust vedno avgusta in gremo zato raje v Grčijo, da se ne gužvamo z Italijani. 🙂
      Julija, hvala in tudi jaz sem dobila en nasvet od Nizozemske mame in čakam, če bom zmogla tako disciplino. 🙂
      Riba, me veseli da sta uživala, ampak jaz lastnih otrok za dopust žal ne morem pustiti doma. 😉
      Mojčka, Ja AD je podobno kot jadrnica, ampak sej pravim velika napaka je bila, da se jaz nisem na to pripravila.
      Več pa v nadaljevanju.

  5. Pred dopustom sem praviloma tako utrujena, da mi na pamet ne pade, da bi pazila, ali moj dragi vse počne na ustrezno pameten način – iskreno rečeno sem tudi sama bolj nerodna kot sicer, ker je pač dopust in se možgančki razlezejo. 😀 Poleg tega veliko stvari ni tako zelo pomembnih – če ne dežuje kot iz škafa, je pač vseeno, kako hitro postaviva šotor ali sestaviva čoln, saj nisva na svetovnem prvenstvu v dokazovanju praktične inteligence. Seveda pa se človek na veslaškem dopustu ob vsej tej ležernosti kdaj znajde v bolj resni situaciji in v tem primeru tudi midva žnarava, jasno (še zdaj se spomnim, kako mi je šlo na živce, da ne znava brez krmila v ravni črti veslati navadnega kanuja (do takrat samo kajak) in sem se bunila, pa je neslo čez vso jezero in so se me Francozi najbrž lepo naposlušali 😆 . Ravno tako se kregava ali razburjava nad lajfom, če sva preveč izčrpana ali je treba o čem res dobro razmisliti in se pogovoriti, pa ne steče ipd. Vendar za te primere velja, da je teženje dovoljeno, ker je situacija resna. Kakor hitro resnost situacije mine, pa vse po starem – na zasluženem dopustu soljudi pač ni fajn matrati.

    • Alcessa se popolnoma strinjam s teboj. Moraš pa vedet, da ko imaš otroke, ti prav tako komaj čakajo, da bosta imela starša nekaj časa za niju in vsa utrujena in sitna starša niti približno nita tisto, kar otroci pričakujejo in je potem to res štala.

      • V zvezi z otroki iz določenih razlogov nisem hotela komentirati 🙂 , vsekakor pa sem mnenja, da smo odrasli dolžni te zadeve počistit med sabo in kar se da odpraviti potencial za konflikte.

        Drugače pa sva se midva tudi brez otrok naveličala dolgih voženj in sanjava o veslaškem dopustu v Nemčiji, na reki Mozeli. Čim manj vožnje, čim več užitka, vode in mogoče celo sonca. Mogoče pa tudi otroci hočejo čim več užitka, ni važno kje?

      • Ja otrokom bi bilo najbolje, da bi bili v Fiesi. 🙂

  6. Uf, poznam to. Najprej vam moram čestitat, da ste najeti AD uspeli spokati v 3 urah. Mi imamo svojega, v katerem je nujna oprema (hrana, posteljnina, igrače …) vedno že spakirana, pa vseeno potrebujemo cel dan, da se spokamo. Mi smo letos prevozili 4000 km in smo se podobno zabavali: sicer ogromno lepih trenutkov, a tudi trenutkov, ko sem rekla, da grem naslednjič za dva tedna v Poreč na all-inclusive (sicer VEM, da bi bilo to zame res hudo, ampak v nekem momentu sem tako čutila). Jaz ugotavljam, da je tak dopust za otroke res preveč naporen. Pri nas je prve dni šlo super, ker smo se doma intenzivno pripravljali in otrokoma razlagali, da se bomo dva dneva vozili ves dan (risanke rulajo), problem je nastal kasneje, ko se je planirana dvourna vožnja konča kot celodnevni izlet 6 ur čiste vožnje… (šele na dopustu smo ugotovili, da ima naša navigacija v določenih državah vrisane le regionalne ceste in smo se navigirali z zemljevidom 1:2 500 000 ter z nasveti mimoidočih – ko sprašuješ za nasvet prodajalca kruha le-ta stopi iz tgovine, da oceni ali bo naš AD zmogel makadamsko bližnico – ki se končna z ilegalnim prestopom meje – veš da je včasih svet brez satelitske navigacije lepši) Jaz imam pravilo, da na dopustu skoraj ne kuham, sploh če se vozimo po J Evrope, kjer je hrana okusna in ne predraga.

    Korzika je super, mi smo jo prekruzali že 3x, težava je le, da imajo ozke in ovinkaste ceste, kar je za ADje v gužvi smrt. Tako se ti hitro zgodi da se namesto 2 ur voziš ves dan -> tečni, lačni otroci.

    Nam je kot AD destinacija najbolj všeč Avstrija in Nemčija. Vse je čisto in urejeno, hrana sicer ni bohvekaj, zato sem prisiljena kuhati, vse ostalo pa štima. Menda je Francija tudi super, to nas čaka naslednje leto. Pa letos nas je prijetno presenetila Črna Gora – Durmitor in kanjona Tare in Morače so raj na zemlji – vse je nenormalno poceni, ljudje prijazni, pa še neverjetno čisto in urejeno je vse. Samo vremena letos ni bilo.

  7. Tina, tvoj uvod v pisanje dopusta je kot bi poslušal mene, ko me sprešujejo, kako je bilo, ko smo se 5 članska familija, s še ne dveletnikom odpravili prvič z AD na Sardinijo. Tudi jaz se nisem pripravljala, na nič, ne na AD, ne da destinacijo, čeprav nam je bilo vse prvič Pa še prvič s tako malim otrokom, tako daleč. In zame letošnji dopust res ni bil dopustniški – bil je ultra aktiven, poleg tega pa še stresen – s to veliko ladjo voziti po mestih in vaseh, kjer se ulice ožajo, spreminjajo v enosmerne in zavijajo pod pravim kotom… No ja, izkušnja je bila, sprobali smo, mislim pa, da bomo raje nadaljevali z nam ljubo varianto – avto + šotor;-)

  8. Živijo! Pravkar naletela na tvoj blog in me je ta opis vašega dopusta tako nasmejal!!! Do solz! Super ste! Ena prava, normalna, zdrava družina! “Zapeljala sva na Peugot servis in vprašala kje je Citroen servis.”, ta stavek me je kmalu od smeha vrgel dol s stola… 🙂 Ku, da bi opisovala kak naš dopust…niso vsi dopusti tako naporni, ma ti ti dajo kar veliko. Če ne drugega, da se potem čez čas nasmejimo samim sebi in vsem možnim situacijam, ki so se nam pripetile! Hvala, ker tako iskreno pišeš! Še pridem kaj prebrat! 🙂