Stanje v avtodomu se je stopnjevalo, mali dve sta se bockali in več ali manj sta nama nastavljali ogledala. Velika z egoizmom in mala s kričanjem. Pa sej veste, dolgo faco za vsako stvar, ki jo je bilo treba premaknit. Pa ko rečeš, da se gre za na plažo, zlaufa dol in se potem na tvojo brisačo rine, ker si svoje niti slučajno ni vzela. Pa Jestne je bil bojda tudi na Kreti.  Da ne govorim o tem, da se 10 minut pregovarjam z njima, da gresta posodo pomit do korit. Po 2o sekundah je tavelika nazaj, z celo zgodbo, kako tamala neki noče, da ona je pa včer…  Ma da bi ji lavor vode na glavo zlil!  Pa itak ji nikoli ne zmanjka in nikoli ampak res nikoli, ne utihne…

Premaknili smo se na čudovito plažo Falasarna- Phalasarna ob Libijskem morju.  Vmes smo imeli še nekaj težav z avtodomom, med drugim je mali zletel Rush Hour direkt na glavo. Predalnik se je odprl sam od sebe. Itak, da sem p… zakaj ne zapirata in kasneje  ugotovila, da se je zapiralo polomilo. Na srečo sem imela nekaj orodja s seboj, da sem izgubljeni štift zamenjala, kar z šivalno iglo.  Vseh prigod niti ne bom opisovala, ampak lahko le povem, da je bila plaža čudovita in da sem dobila že drugi napad migrene na dopustu in da so se trenja samo še stopnjevala. Bili smo že na polovici dopusta in vedno bolj skregani. Na plaži so tudi sposojali surfe,  ampak v mojem stanju je bilo to povsem nedosegljivo in letošnji plan ni zajemal surfaških aktivnosti. Dan je bil zelo vetroven, valovi pa visoki in morje kar hladno in smo se odpravili do bližnjega  piratskega pristanišča. Seveda je posijalo sonce in nas neusmiljeno grelo.

Nadaljevali smo pot proti jugu in moram reči, da je Kreta zelo hribovita in na teh vzponih so se temperature spustile iz 35 na dobrih 24. 

Živalski vrtovi so se ponujali na vsakem koraku, tako smo božali koze, pa občudovali kanarčke, purane, srne in se ustavili v taverni, kjer moram reči, da smo si navlekli jopice. Grška hrana je odlična, povsod dobite svežo ribo in musako pa gyros, pa meso na žaru in na Kreti je vse še posebej poceni. Hrana ima sicer malce specifičen okus, vsaj za take nose kot jih imata moji Lumpi in človek bi mislil, da sta v vseh letih Grčije že navadile. Vendar sta v restavraciji hrano le premetavali in spet smo imeli cel šov. Manimejker je pri nas velik gurman, ampak tudi ni posebno izbirčen. Punce pa so zelo neješče, ampak to že od nekdaj in po pravici se ne trudim zelo razširiti jedilnika, raje kuham tiste stvari, ki jih jesta, saj sem bila sama zelo podoben otrok in sem kasneje jedilnik, kar precej razširila. Priznam pa, da ima vsa ta neješčost velike korenine v moji družini. Seveda je bil spet ogenj v strehi. Taka tipična, ko fotr reče da so otroc scrklani in nevzgojeni, mama pa vzame to osebno. Otroci jokajo,  mama posledično tudi ne more jest,  ker če je nervozna ne je, fotr pa vse pomlat, ker on je pa nervozen samo še bolj lačen… Spet Štala. Mislim, da smo se po tem dogodku končno usedli za mizo v avtodomu in je vsak povedal kaj si misli in kaj bi lahko naredili, da bi se dopust le obrnil na bolje. Razen tavelike, ta pri nas vedno samo vali krivdo in seveda je bil tokrat fotr tečen, včer mama, prejšni dan sestra… uglavnem smo raje nadeljevali pot do Elafonisi-ja.

Mala Lumpa se je odločila, da bo zaradi ljubega miru raje spala v Qeuchi. To je pomenilo malce več vstajanja za naju, saj sva jo preverjala, da ni kam odvandrala, ampak je bil pa večer res miren v avtodomu…

Prednost visoke Krete in zahoda je bila tudi ta da, da ni bilo nujno vstati zelo zgodaj, ker je tudi ob 7 h zjutraj bila zahodna polovica otoka v senci in sem se lahko podala po kozji stezicah, brez da bi me vročina uničevala.

Čez dan je plaža postala ena tistih zelo polnih, kjer je še za ležalnik vrsta in smo se odpravili naprej,  oziroma nazaj v Chanio. 

O tem,  kako nas je garminca vsakič hotela speljat na kozje stezice, bi lahko napisala cel post. Ko pa smo jo izključili, se je vsake toliko sama priklopila in javila koliko je do njenega izbranega cilja. Nas je vsaj malo nasmejala.  Zvečer sem imela zopet migreno. Katastrofa. Velik problem je bil tudi,  da je bila obala na zahodu pač taka, da ni omogočala plavanja, saj se morje nikakor ne umiri, da bi se mogoče lahko malo razplavala in bi mi vratne mišice popustile. Imela sem svojo škatlico migrenskih tablet (4 tablete) in vse sem porabila :(.

Tole pa je bila večerja zunaj, kjer dekleta niso imela nikakršnega problema kaj izbrat!          

Se še nadaljuje…