Uff, zmanjkuje mi časa, ampak stvari je pač treba dokončat. 🙂

O tem, da bo tak odziv na naš “katastrofalen” dopust si nisem niti v sanjah predstavljala in tako me je kar nekaj poznanih sledilcev vprašalo, od kje mi “jajca”,  da kaj takega sploh napišem. Odgovora resnično ne poznam, vem pa da mi je bil cel dopust v poduk in verjamem, da sem z njim zrasla.  Ampak gremo kar k  nadaljevanju…

16 dni dopusta je pomenilo le 10 dni Krete. V teh 10 dneh smo spali na 5 različnih krajih. Vse skupaj je bilo mnogo preveč premikanja in obdelali smo cel zahodni del, oziroma Canio.

Lotila sem se tudi knjig.

Nabor, odraža moje “duhovno” stanje. Ultraman, ker sem razmišljala o maratonu. Preseganje vedenjskih vzorcev, ker se mi zdi,  da imamo velike komunikacijske težave v družini in Murakami, ker je pač treba prebrati vsaj enega Murikamija na dopust.

Nadaljevali smo pot proti Matali.

Ustavili smo se v samostanu Preveli.

Na drugi sliki vpraša mala Lumpa: “Kaj delata Lame?”

Jaz : “Parita se!”

Lumpa: “Aha!” 🙂

Na tretji pa se pripravljam za na pot v Chile, Bolivijo, pač neko J ameriško državo.

 

Po brvi smo se podali na bananin nasad, kjer nam je prava hippijevska družina postregla z doma iztisnjenimi sokovi  in domačim oljčnim oljem, ki smo ga kasneje tudi kupili.

In končno Matala. Jaz sem z napol zaprtimi očmi odkorakala na plažo, poiskati maserja. Našla sem ga. Imel je malce gneče, ker je bil ravno ta vikend beach volley turnir.  Ampak če trpim že 3 dni ali več, bom pa še kako urco. Povedala sem mu da imam migreno že več dni in se je prve usmeril na moj vrat. Tako me je namatral in mi ga uspešno zmehčal, da me še dans ne zateguje, tako kot me ima navado. Po masaži vratu me je povprašal še po drugih bolečinah.  Omenila sem mu, da me navadno sočasno zateguje tudi v križu. Pa mi je začel še kolke premetavat in prijavil par takih, ki mi še danes odmevajo: “Runnning, it’s good for yor heart,  but not for your back.” In kasneje mi je kot že dva pred njim še rekel,  da imam problem z  blokado energije v predelu trebuha in da me od tu boli križ in naj z njim vdihujem in izdihujem. Za ta dogodek, si je celo snel sončna očala in majkemi, da je izgledal kot Sean Connery pri 50 ih ;). Masiral me je dosti dlje kot pol ure, kot ima postavko in me po masaži poslal še na en sprehod. Naročil mi je, da moram še na kako masažo,  ker takole v pol ure se ne da vsega tega zrihtat…

Na srečo je bila to zadnja migrena na dopustu, ampak jaz sem se na tej točki predala. V smislu, da otrokom nisem več težila za posodo, s hrano, brisačami, perilom, vse sem postorila sama, ker  sem si  želela,  le da vse čimprej mine…

Matala je načeloma krasna. Sploh mestece z malim trgom, kjer je zvečer prav prijetno posedat ob hrani in pijači. Ogledali smo si še Minojsko palačo Festos. Pa mala Lumpa si je želela namočit nogice pri ribicah.

 

 

Za konec pa smo si pustili še Knosos in Arheološki muzej v Iraklionu . Tu me je presenetila gneča. Ampak absolutno sem prepričana, da bi od kulturno zgodoviskega turizma, grki lahko precej več iztržili, če bi se le malo zgledovali po drugih “naprednejših “državah.

Na poti domov,  pa postanek na makedonski tržnici in  nakup paprik in paradižnika za babi.  Pri 40 stopinjah celzija! Ni blo najlažje!

 

Z Grčijo defenitivno še nismo zaključili, za avtodom pa bo potrebna drugačna organizacija.