tinasurfazavas

ČAs

4 komentarji

Četrta dimenzija in najpomembnejša v danšnjem času.

Končno smo se nekako ujeli v ritem. Velika Lumpa se večinoma sama premika po aktivnostih in na vsak način hoče plavat vsak dan v tednu in se neprestano pogajava, da bo 3x na tedn po 2 uri povsem dovolj in da je tu še flavta in najpomembnejša, šola. Pa se nekako še nisva izpogajali. Mala pa se je odločila za obisk atletike 2x na teden po 1,5 ure in ima že svojo sotekačico ali running buddy-a. Starši in babice se izmenjujemo v dostavah in pobiranju in tako imam končno malo več časa zase, oziroma za rekreacijo. Posledično se je na urniku znašlo 2x na teden plavanje, torkova Šmarka in  2-3 tedensko tekanje, saj so priprave na Ljubljanski maraton v polnem teku.  Ko novembra dodam še plezanje bo moj urnik popolnjen.

Mogoče se sliši kot obsesija ali beg,  vendar  kdor še ni izkusil,  ne more komentirat :). Veliko sem razmišljala o prihajajočem dogodku in glede na tekaške izkušnje je bilo logično,  da me bo slej ko prej zaneslo tudi na 42 km. In ker je letos v Ljubljani samo en krog, je bila odločitev toliko lažja.

Miss Deha mi je odstopila svojo staro Garminco,  Anita pa polnilec za njo. Hvaležna obema, zelo! Tako sem si na Garminu nastavila program, sicer le 8 tedenski namesto 16,  ampak recimo da sem že prej kar pridno tekala. Vse je šlo po planu, dokler se ni zgodil 22. tek ob Savi in sem se čisto preveč zagnala (kot da bi prvič tekla) in zopet ugasnila na 4km. Seveda sem se pritepla do konca 20km , ampak res mukoma. Vročina me je ubijala.  Že res da je oktober, ampak tako visokih temperatur v Ljubljani tudi poleti nismo imeli in telo se mi je pregrevalo. Na pulzmeter sem pogledala šele tam okoli 12 km in ugotovila, da sem itak na maximumu, kar mi v danem trenutku ni veliko pomagalo. Preostanek teka sem se pregovarjala sama s seboj, stiskala zobe in malce prekljinjala…

Seveda me je ta tek psihično in fizično povsem uničil, ampak ker nimam navade vržti puške v koruzo in je teh 10 dni namenjeno psihični pripravi in vnašanju potrebnih sestavin v telo. Ni vraga, da ne odtečem tega maratona. Trenirala sem, tekla celo nizko intenzivne dolge teke, pa visokointenzivne intervalne teke, pa hodila na Šmarko in celo delala 2-3 x na teden raztezne yoga vaje za tekače. Vikende sem namenila dolgim tekom in tako tudi  z Miss Deha odtekla svojih prvih 30 km. Vse do prejšnega vikenda mi je šlo odlično in prepričana sem bila, da sem pripravljena.

Mislim,  da me en slab tek ne more in ne sme odvrnit od težko pričakovane “tekme” in po pravici samo še upam, da ne bo vroče in da stečem…

Screen Shot 2014-10-16 at 21.03.07

Advertisements

Avtor: tinasurfa

Zaenkrat po netu, nekoč pa zares :)

4 thoughts on “ČAs

  1. Oooo kuuuul!
    Tokrat vrnem zmagovalni krik pred ciljem!

  2. Bravo že zdaj! Jaz tudi srčno upam, da ne bo vroče, raje dež, kot vročina. In upam, da zmorem tistih mojih 10 na maratonu, glede na to, da že dva tedna šepam okrog z bolj ali manj bolečim “IT bandom”, ki je seveda ena izmed najpogostejših tekaških poškodb. Pa upam, da bom po naslednji nedelji še mobilna. 🙂

  3. Ajaj, Teja poškodbe ni za spregledat. Jaz se spomnim tiste moje prve desetke na Ljubljanskem maratonu, ko me je pralo celo pot in sem tako uživala kot še nikoli. 🙂